Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki: Razlika med redakcijama

Kolonialna arhitektura na področju Latinske Amerike se nanaša na obdobje po Kolumbovem odkritju novega kontinenta 1492. pa vse do osamosvojitve kolonialnih držav v XIX. stoletju. Evropski in španski arhitektonski modeli se prenašajo na novi kontinent,  odpirajo se delavnice v katerih so se izučevali tako kolonizatorji kot lokalno prebivalstvo. To isto lokalno prebivalstvo je uvedlo stilske spremembe uvajanjem novih tehnik gradnje, novih materialov, kot so različna lepila, barve in kamni. Evropski modeli in tehnike so se obdržali kot norma katoliške cerkve, kateri je primarni cilj bila evangelizacija ameriških Indijancev. [[Rimskokatoliška cerkev|K]]<nowiki/>atoliška cerkev je v tem obdobju bila glavni pokrovitelj  razvoja arhitekture in umetnosti. Iz tega razloga v arhitekturi dominira cerkveno graditeljstvo. Objekti civilne arhitekture so v manjšini, vendar so se do današnjega dne ohranile reprezentativne stavbe civilne kolonialne arhitekture. Mešanica evropske in indijanske kulture omogočila je bogat sinkretizem različnih stilov in obdobij.

Na začetku kolonialnega obdobja so cerkve in samostane, ki so jih zgradili redovniki, bili podobni trdnjavam. Njihova dekoracija se je  ujemala s tendencam obdobja. Potrebno je naglasiti, da so prvi [[misijonar]]<nowiki/>ji niso bili ne arhitekti ne inženirji, vendar so kljub temu s svojim amaterskim znanjem so izgradili veličastna poslopja. Na stavbah so vidni vplivi španske srednjeveške in mavrske arhitekture, gotike in renesanse,  ki se združujejo s posebnostmi vsakega posameznega reda.

Rojevanje nove hispanoameriške civilizacije je potekalo je paralelno z razvojem evropskih kulturno-umetniških obdobij. Uporaba novih tehnik gradnje, novih materialov, mešanica gotskega, renesančnega in baročnega stila s elementi indijanske kulture ter prilagoditev na etnične in geografske razmere so  imeli za posledico  edinstven arhitektonski stil. Iz teh razlogov  so stavbe čistega stila, kot je katedrala Svetega Dominika (Santo Domingo) in določene civilne stavbe, kot je Palače Diega Kolumba (Diego Colón) v Dominikanski Republiki, zelo redkeredki in osamljeni primeri.