Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
Kolonialna arhitektura na področju Latinske Amerike se nanaša na obdobje po Kolumbovem odkritju novega kontinenta 1492. pa vse do osamosvojitve kolonialnih držav v XIX. stoletju. Evropski in španski arhitektonski modeli se prenašajo na novi kontinent, odpirajo se delavnice v katerih so se izučevali tako kolonizatorji kot lokalno prebivalstvo. To isto lokalno prebivalstvo je uvedlo stilske spremembe uvajanjem novih tehnik gradnje, novih materialov, kot so različna lepila, barve in kamni. Evropski modeli in tehnike so se obdržali kot norma katoliške cerkve, kateri je primarni cilj bila evangelizacija ameriških Indijancev. [[Rimskokatoliška cerkev|K]]<nowiki/>atoliška cerkev je v tem obdobju bila glavni pokrovitelj razvoja arhitekture in umetnosti. Iz tega razloga v arhitekturi dominira cerkveno graditeljstvo. Objekti civilne arhitekture so v manjšini, vendar so se do današnjega dne ohranile reprezentativne stavbe civilne kolonialne arhitekture. Mešanica evropske in indijanske kulture omogočila je bogat sinkretizem različnih stilov in obdobij.
[[File:Santamatonan.JPG|thumb|Primer stila chirrugueresco prinesenega iz Španije in razvitega na področju današnje Mehike - baročna cerkev Santa Maria de Tonantzitla]]
== Cerkvena arhitektura ==
Na začetku kolonialnega obdobja so cerkve in samostane, ki so jih zgradili redovniki, bili podobni trdnjavam. Njihova dekoracija se je ujemala s tendencam obdobja. Potrebno je naglasiti, da
Rojevanje nove hispanoameriške civilizacije je potekalo
[[File:Cathedral Santo Domingo.JPG|thumb|Katedrala Santo Domingo (Dominikanska Republika)]]
|