Upokojitev: Razlika med redakcijama

Upokojitev je zaključitev dela ali [[Kariera|kariere]], navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.<ref name="Bečić">Bečić, N. (2014). <i>Osebni in poklicni dejavniki, ki se povezujejo s stališči do upokojitve</i>. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ([https://psihologijadela.files.wordpress.com/2014/03/nina-bec48dic487-diplomsko-delo1.pdf PDF])</ref> Kot tako jo moramo ločiti od invalidske upokojitve, kjer posamezniki neodvisno od svoje starosti delovno mesto zapustijo zaradi pomanjkanja [[Delazmožnost|delazmožnosti]] ([[Bolezen|bolezni]] ali poškodbe), in od posameznikov, ki poln delovni čas skrajšajo na polovični delovni čas.<ref name="Bečić" /> Gre za čas [[prenehanja zaposlitve]] z istočasnim začetkom prejemanja pokojnine, ki predstavlja mejnik v življenju posameznika.<ref name="Salmič">Salmič R, Glavan T, Jerenec V, Pavičič I. (2012). Povezanost zadovoljstva pri delu in izobrazbe s psihičnim zdravjem upokojencev. <i>Anthropos</i> 3-4(227-228), 125-153. ([http://www.anthropos.si/anthropos/2012/3_4/07_salmic_glavan_jerenec.pdf PDF])</ref> Upokojitev s seboj prinese različne psihološke, socialne, ekonomske spremembe v življenju upokojenega, zato je ne moremo dojemati zgolj kot objektivni dogodek, spopadanje z upokojitvijo pa je močno odvisno od osebnostnih potez, poklicne vloge, socialnih mrež in [[Samopodoba|samopodobe]].<ref name="Salmič" />

[[Starostna upokojitev]] in pokojnina se preračunata na podlagi starosti in delovne dobe, zaposleni pa lahko ob posebnih okoliščinah koristi druge pravice do pokojnine in sicer delno pokojnino, družinsko pokojnine, invalidsko pokojnino, vdovsko pokojnino. Upokojitvena starost ni stabilna, ampak se zaradi podaljševanja življenjske dobe in istočasnega zmanjševanja zaposlenega (delovno aktivnega) prebivalstva dviguje, namen dviganja pa je ohranjanje finančne stabilnosti sistema.<ref name="Bečić"/> Pravica do starostne upokojitve je odvisna od dopolnjene starosti in [[Zdravstveno zavarovanje|zavarovalne]], pokojninske oziroma pokojninske dobre brez dokupa, kjer v Sloveniji v letu 2015 velja, da je za pridobitev pravice do starostne pokojnine potrebno hkrati izpolnjevati oba pogoja, ki se v prehodnem obdobju razlikujeta glede na spol zavarovanca (pri ženskah je dopolnjena starost načeloma nižja).<ref name="ZPIZ"> Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ([http://www.zpiz.si/ Uradna spletna stran])</ref>

[[Invalidska upokojitev]] (in pokojnina) se dodeli osebam ob nastali [[Invalidnost|invalidnosti]] I. kategorije; ob nastali invalidnosti II. kategorije, kadar oseba ni zmožna opravljati drugega dela brez [[Poklicna rehabilitacija|poklicne rehabilitacije]], vendar ji ta ni zagotovljena, ker je stara nad 50. let; ob nastali invalidnosti II. ali III. kategorije, kjer osebi ni zagotovljena druga ustrezna zaposlitev ali [[prerazporeditev]], ker je dopolnil 63 oziroma dopolnila 61 let starosti. Na pridobitev pravice pa vpliva tudi vzrok invalidnosti (ali gre za [[Poškodba pri delu|poškodbo na delu]] ali izvira iz bolezni ali poškodbe izven dela) in če je oseba mlajža od 21 let.<ref name="euprava"> Državni portal Republike Slovenije, E-Uprava. ([http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ Uradni portal)]</ref>

Delna pokojnina je vrsta starostne pokojnine, dodeli pa se osebi, ki je po upokojitvi ponovno vstopila (ali ostala) v [[delovno razmerje]], kjer opravlja dela s [[skrajšanim delovnim časom]]. Izplačana pokojnina je določena v sorazmerju s skrajšanjem delovnih ur, oseba izpolnjevati pogoje za starostno upokojitev, obenem pa je v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom. Upokojitev ne pomeni vedno nujno prenehanje dela, saj upokojenci zakonsko lahko prijavijo samostojno podjetje, ki pa vpliva na pravico do pokojnine, lahko opravljajo občasno delo upokojencev, kjer so omejene najnižje urne postavke (vsaj 4,20 € bruto), dovoljeno število ur opravljenega začasnega ali občasnega dela (največ 60 ur v koledarskem mesecu) in maksimalna višina letnega dohodka upokojenca (največ 6.300 € bruto). Prav tako lahko opravljajo [[osebno dopolnilno delo]], kjer upokojenci preko vrednotnic opravljajo delo za druge ali pa prodajajo izdelke, gozdne sadeže, zelišča.<ref name="euprava"/>

Upokojitev je psihološko gledano starostno normativni dogodek, kar pomeni, da je značilen za neko življenjsko obdobje (pozno odraslost) in ga doživi večina ljudi, posamezniku pa predstavlja več kot le opustitev določenih aktivnosti, saj oseba ostane brez poklicne vloge, čemur se mora oseba prilagoditi <ref name="Zupančič poklicni"> Zupančič, M. (2004). Poklicni razvoj v odraslosti. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.), <i>Razvojna psihologija</i> (745-755). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. </ref> Poleg drugih življenjskih vlog predstavlja tudi poklicna vloga bistveno sestavino posameznikove [[Identiteta|identitete]] in je pomemben vir [[Samospoštovanje|samospoštovanja]]. <ref name="Zupančič raznaloge"> Zupančič, M., Kavčič, T., Fekonja, U. (2004). Razvojne naloge v odraslosti. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.), <i>Razvojna psihologija</i> (634-653). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.</ref> Ravno zato opuščanje te vloge lahko pri nekaterih posameznikih sproži določeno mero [[Stres|stresa]] in neugodno vpliva na [[zdravje]] ter zaznano [[zadovoljstvo|zadovoljstvo z življenjem]]. Vendar pa upokojitev sama po sebi večini starostnikov ne povzroža težav, v nasprotju z mnogimi prepričanji, da so starostniki in upokojenci zaradi zaključka kariere, opustitve določenih poklicnih in na poklic vezanih socialnih vlog ter posledično zmanjšanega občutka vpliva in spoštovanja pa tudi zaradi [[Staranje|staranja]] pogosto razžaljeni, togotni, zagrenjeni ali celo [[Depresija|depresivni]]. Večina upokojenih namreč poroča o zadovoljstvu ob upokojitvi, telesno in psihično počutje ostane enako kot pred upokojitvijo, osebe so še vedno socialno, telesno in umsko dejavne <ref name="Zupančič poklicni"/>. Slednje bi bilo mogoče pripisati dobro razvitim strategijam za [[spoprijemanje s stresom]] pri tej starosti. <ref name="Zupančič raznaloge"/>

Pri približno tretjini ljudi se po upokojitvi pojavi nezadovoljstvo zaradi opustitve dela, v blagih obliki pa se te težave kažejo kot upad [[Samospoštovanje|samospoštovanja]], zaskrbljenost glede materialnega položaja, zaskrbljenost glede porabe časa, [[osamljenost]], lahko tudi depresivnost. Pojav teh težav je pogostejši pri osebah, ki imajo nižjo pokojnino, slabo zdravje in nizko izobrazbo, pogosteje pa se pojavi tudi pri tistih, ki so imeli (oz. še imajo) močno poklicno identiteto in v delovni [[Organizacija|organizaciji]] zasedajo visok položaj, pa tudi pri posameznikih, ki imajo v vsakdanjiku radi strukturiran urnik. <ref name="Zupančič poklicni"/> Težke frustracije in depresijo lahko doživljajo tisti, ki so zelo radi delali in so v delu videli življenjski smisel.<ref> Pečjak, V. (1998). <i>Psihologija tretjega življenjskega obdobja</i>. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani.</ref> Po drugi strani pa so najbolj zadovoljni tisti, ki so se brez težav ločili od poklicnega dela in sodelavcev, ki imajo dobro pokojnino, so zdravi in so že pred upokojitvijo načrtovali dejavnosti v novem prostem času - tu lahko govorimo o psiholoških in socialnih varovalnih dejavnikih. <ref name="Zupančič poklicni"/> Tudi [[Zadovoljstvo zaposlenih|zadovoljstvo z zadnjim delovnim mestom]] naj bi imelo pomemben vpliv na zadovoljstvo po upokojitvi, vendar si empirične raziskave niso jasne glede smeri povezanosti - novejše kažejo, da tisti manj zadovoljni z zadnjim delovnim mestom poročajo o nižjem življenjskem zadovoljstvu, medtem ko predhodne kažejo ravno obratno.<ref name="Meško"> Meško, T. (2013). <i>Različni vidiki socialne opore kot dejavnika prilagoditve na upokojitev</i>: diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.</ref> Raziskovalci so ugotavljali tudi kaj najbolj napoveduje življenjsko zadovoljstvo v pozni odraslosti, preverjali pa so socio-demografske spremenljivke, objektivne pogoje (npr. [[sluh]], [[gibanje]], [[Bolezen|bolezni]]) in subjektivne ocene teh objektivnih pogojev, kjer so ravno subjektivne ocene najbolje napovedovale splošno življenjsko zadovoljstvo starostnikov, najpomembnejši dejavniki pa so bili subjektivna ocena zdravja in zadovoljstvo s finančnim stanjem. Zadovoljstvo z življenjem pa raziskovalci opredeljujejo v smislu objektivnih socialno-materialnih meril (primerno stanovanje, dostop do [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstvenih]] in socialnih storitev, zadostno visoka pokojnina, priložnosti za socialno interakcijo) in posameznikove subjektivne ocene teh objektivnih življenjskih pogojev.

Prvi pomembni dejavnik, ki vpliva na velikost stresne reakcije in nadzor [[Stres|stresa]] po upokojitvi, je socialna opora. Zaradi upada stikov s sodelavci se sama [[socialna mreža]] posameznika po upokojitvi zoži, vendar pa ostane kakovost socialne opore, ki jo dobi od partnerja, prijateljev in odraslih otrok, stabilna. Pri partnerjih z pozitivnim medosebnim odnosom se zadovoljstvo s partnerstvom po upokojitvi še poveča, skupaj preživita dosti več prostega časa, se hitreje in učinkoviteje prilagodita na stanje po upokojitvi. <ref name="Zupančič poklicni"/> Raziskava kaže, da je družinsko zadovoljstvo sicer pomembnejši napovedovalec življenjskega zadovoljstva pri ženskah kot pri moških. Prav tako se med spoloma razlikuje zaznavanje stresnih dogodkov po upokojitvi.<ref name="Meško"/> Ob upokojitvi in staranju tudi ob vse večjih in številčnejših življenjskih omejitvah večina starostnikov ohranja življenjsko zadovoljstvo že v zelo pozno starost in sicer s postopnim prilagajanjem, spreminjanjem meril za primerjavo sebe z drugimi, zniževanjem želja in drugimi strategijami upravljanja z življenjem. <ref name="Zupančič poklicni"/>

Za zaposlene je smiselno pripraviti organiziran tečaj priprave na upokojitev.<ref name="Ramovš"/> Tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve navaja, da ga je potrebno sistematično uvajati v zadnjem obdobju [[Zaposlitev (razločitev)|zaposlitve]], prav tako v evropskih državah vlada praksa, da je [[predupokojitveno izobraževanje]] obveza [[Delodajalec|delodajalca]]. Na izobraževanjih se bodočim upokojencem predstavi načine prilagajanja, iskanje novih izzivov v novem življenjskem kontekstu, mnogi se znotraj izobraževanja udeležijo tudi sistematičnega zdravniškega pregleda in se naučijo načinov vzdrževanja njihovega zdravja, udeležencem pa naj bi bile dostopne tudi različne pravne informacije vezane na upokojitev. Poleg pridobivanja informacij pa je pomembno tudi, da oseba izrazi svojo vizijo upokojitve in odnos do sprememb.<ref> Findeisen, D. (2004). O upokojitvi in izobraževanju. V: Drole, J., Kristančič, A., Koželj Levičnik, I., Tominšek, A., Žiberna, A. (ur.). <i>Zbirka prispevkov okroglih miz in predavanj - Festival za tretje življenjsko obdobje 2003</i>. Ljubljana: Zveza društev upokojencev Slovenije.</ref>