Univerza v Beogradu: razlika med redakcijama

dodanih 3.742 zlogov ,  pred 6 leti
Razširil članek
m (Bot: Migracija 30 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q240631)
(Razširil članek)
'''Univerza v Beogradu''' (izvirno [[srbščina|srbsko]] ''Универзитет у Београду'') je najstarejša in največja [[univerza]] v [[Srbija|Srbiji]]. Ustanovljena je bila leta [[1808]] kot Beograjska velika šola za časa Srbske revolucije med prvo in drugo vstajo, do leta 1838 pa se je še razširila z nekaterimi šolami v Kragujevcu. Univerza ima okoli 90000 študentov, okoli 1700 v podiplomski šoli in okoli 4200 zaposlenih. Od ustanovitve je v njej prišlo do diplome 330,000 posameznikov, 21,300 jih je magistriralo, 29,000 je opravilo specializacijo, 12,600 jim je bil podeljen doktorat.
 
Univerzo sestavlja 31 fakultet, 11 raziskovalnih inštitutov, 7 univerzitetnih centrov in velika univerzitetna knjižnica. Fakultete se povezujejo v štiri skupine: sociološke in humanistične znanosti, medicinska znanost, naravne znanosti in matematika, tehnološke znanosti. Trenutni [[rektor]] je [[profesor|prof.]] [[Doktorat|dr.]] [[Branko Kovačević]].
 
Univerza po šanhajski lestvici stoji med 400 najboljšimi univerzami na svetu.
 
== Zgodovina ==
 
=== 19.stoletje ===
Beograjska univerza je bila s ustanovitvijo kot Visoka šola stoletje najvišja možna izobraževalna inštitucija v Srbiji, najprej imenovana kot Visoka šola, nato Beograjski licej (1838–1863), in nato kot druga Beograjska velika šola. Sprva je bila postavljena v dvorcu grofice Ljubice, nato pa je bila preseljena v drugo pomembno znamenitost Beograda, gradec kapitana Miše, kjer se še vedno nahaja sedež univerze. [[Dositej Obradović]], ustanovitelj univerze, je pomembna zgodovinska osebnost srbskega razsvetljenstva, ki je med Srbsko revolucijo oblikoval izobražence.
 
Velika šola ali velika beograjska akademija je bila ustanovljena kot naslednica Beograjskega liceja in je bila na nek način kombinacija klasične gimnazije in visokošolskega izobraževanja in se je tako lahko razvila nemoteno v Beograjsko univerzo. Po zakonu je bila definirana znanstvena ustanova visokega in profesionalnega izobraževanja. Minister za izobraževanje je imel nadzor nad ustanovo, vodil jo je rektor, ki ga je imenoval kralj, in njegov akademski svet. Zgodovinsko so pričeli z oddelki za filozofijo, strojništvo in pravo. Formalno se je imenovanje v Univerzo izvedlo 27.februarja 1905. Dodali so še oddelka ortodoksne teologije in medicinskih znanosti. Študij prava je trajal recimo 3 leta, a so ga obogatili s 2 leti filozofije.
 
=== 20.stoletje ===
Univerza se izjemno širi do druge svetovne vojne. Prve ženske diplomirajo v letu 1914. Za časa socializma univerza postane gonilna sila izobraževanja tudi za sosednje republike. Ko nastopijo konflikti in razdori, to vpliva tudi na kvaliteto visokošolske izobrazbe in razbijanje akademske in administrativne avtonomije.
 
=== 21.stoletje ===
Po letu 2000 je univerza utrla pomembne korake k revitalizaciji in izboljšanju zgradb in storitev ter izboljšala kvaliteto šolanja. Vlada je večkrat reformirala visoko šolstvo v državi, univerza sama je pa napravila izboljšave in prilagoditve in postala podpisnica Bolonjske dekleracije. Univerza je ponosna na svojo mednarodno sodelovanje in obširno delovanje v različnih mednarodnih projektih.
 
== Organization and administration[edit] ==
Beograjsko univerzo upravlja 44-članski senat, ki je voljen na 3 leta. Sestavljen je iz rektorja, 4 vice-rektorjev, 31 dekanov, 4 svetovalcev fakultet, 4 direktorjev raziskovalnih inštitutov in 8 predstavnikov študentov z enoletnih mandatom, ki so izvoljeni iz študentskega parlamenta univerze. Rektor predstavlja senat in Univerzo navzven.<sup>[10]</sup>
 
Svet Univerze je 31-člansko telo. 21 članov izbere Beograjska univerza, 5 članov imenuje Vlada Srbije, 5 članov pa imenuje Študentski parlament univerze. Svet univerze ima predsednika in podpredsednika. Poleg teh teles so na voljo univerzi telesa akademskih svetovalnih odborov in strokovnih odborov, ki so imenovani za oblikovanje različnih odločitev in nasvetov ter izdaje mnenj o izboru osebja.
 
== Rektorji ==
* [[Veterinarska fakulteta v Beogradu|Veterinarska fakulteta]]
* [[Tehniška fakulteta v Boru|Tehniška fakulteta]] ([[Bor, Srbija|Bor]])
 
; Inštituti
{{stublist}}
 
1.872

urejanj