Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjen 1 zlog ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
| predecessor2=''ne obstaja''
| successor2=[[Lju Šaoći]]
|}}'''Mao Dzedung''' (毛泽东 - Máo Zédōng; izgovorjava ''[mao dzètung]''), [[Kitajci|kitajski]] [[politik]] in [[državnik]], * [[26. december]] [[1893]], [[Šaošan]], okrožje [[Śjangtan]] (湘潭縣), provinca [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska]], † [[9. september]] [[1976]], [[Peking]], Kitajska. Mao Zedong je bil največji Kitajski<nowiki> </nowiki>komunistični voditelj, ustanovitelj ljudske republike Kitajske in utemeljitelj maoizma. Kitajsko Komunistično Partijo je vodil od leta 1949 do svoje smrti leta 1976. Mau pripisujejo nesporne zasluge, da je prvič po opijski vojni združil<nowiki> </nowiki>Kitajsko in jo osvobodil tuje nadoblasti. Kritiki po drugi strani poudarjajo, da je njegova neprimerna gospodarska politika, skupaj s tremi leti naravnih katastrof v letih 1959–1961, privedla do velike lakote v državi.
tremi leti naravnih katastrof v letih 1959–1961, privedla do velike lakote v državi.
== Življenjepis ==
Mao se je rodil 26. decembra 1893 v Shaoshanu v provinci Hunan, na osrednjem Kitajskem. Bil je sin bogatega kmeta (Svojega očeta je opisoval kot željnega discipline in izredno strogega človeka, z njegove strani je bil deležen trde vzgoje, večkrat je bil tepen.) in striktne budistke Wen Qimei. Tudi Mao je bil v času otroštva budist, vendar je vero v najstniških letih opustil. Z osmimi leti je bil poslan v osnovno šolo v Shaoshanu, kjer je spoznal osnove konfucionizma. Pri 13. letih je njegov oče poskrbel za poroko s 17-letno Luo Yigu in hkrati združil družinski posestvi. Zavračal vsako imenovanje Luo za svojo ženo, kar je povzročilo javno osramočenje. Luo je umrla 4 leta po poroki. Kasneje je tudi kritiziral prisilne poroke. Mao se je za nekaj časa zaposlil na očetovi kmetiji in se hkrati seznanjal z mišljenjem Zhenga Guanyinga. Zanimal se je za vojaško moč in nacionalne ideje Georga Washingtona in Napoleona Bonaparteja. S 16 leti je začel obiskovati višjo osnovno šolo v Dongshanu in dve leti pozneje srednjo šolo v Changshaju. V srednji šoli je čutil odpor proti totalitarni cesarski ureditvi. Bral je revolucionarni časopis Ljudska samostojnost (Minli bao), kot znak upora si je dal simbolično odrezati kito, ki je bila v tistem času obvezna za vse moške. V času srednje šole se je pridružil uporniški vojski, ki si je prizadevala za revolucijo, vendar v boju ni bil nikoli neposredno udeležen. Po opravljenem tečaju za učitelja je odpotoval v Peking, kjer je diplomiral junija 1919 kot tretji v letniku ter se zaposlil kot pomočnik Li Dazhaova v pekingški univerzitetni knjižnici. Li je veliko pisal o oktobrski revoluciji in komunizmu. Tako se je Mao srečal z marksistično literaturo in idejami komunizma. Z zelo majhno plačo si je lahko privoščil le utesnjeno sobo, ki jo je delil skupaj s 7 študenti Hunana. Pridružil se je univerzitetnemu klubu filozofov in novinarjev ter se udeleževal seminarjev in predavanj o Chen Duxiu, Hu Shiju in Qian Xuantongu. Maovo bivanje v Pekingu se je končalo spomladi leta 1919, ko je odpotoval v Changshao, kjer se je zaposlil kot učitelj zgodovine na osnovni šoli Xiuye.
Brezimni uporabnik