Mao Cetung: Razlika med redakcijama

| predecessor2=''ne obstaja''

| successor2=[[Lju Šaoći]]

utemeljitelj maoizma. Kitajsko Komunistično Partijo je vodil od leta

1949 do svoje smrti leta 1976. Mau pripisujejo nesporne zasluge, da je

poudarjajo, da je njegova neprimerna gospodarska politika, skupaj s

tremi leti naravnih katastrof v letih 1959–1961, privedla do velike lakote v državi.

== Življenjepis ==

Mao se je rodil 26. decembra 1893 v Shaoshanu v provinci Hunan, na osrednjem Kitajskem. Bil je sin bogatega kmeta (Svojega očeta je opisoval kot željnega discipline in izredno strogega človeka, z njegove strani je bil deležen trde vzgoje, večkrat je bil tepen.) in striktne budistke Wen Qimei. Tudi Mao je bil v času otroštva budist, vendar je vero v najstniških letih opustil. Z osmimi leti je bil poslan v osnovno šolo v Shaoshanu, kjer je spoznal osnove konfucionizma. Pri 13. letih je njegov oče poskrbel za poroko s 17-letno Luo Yigu in hkrati združil družinski posestvi. Zavračal vsako imenovanje Luo za svojo ženo, kar je povzročilo javno osramočenje. Luo je umrla 4 leta po poroki. Kasneje je tudi kritiziral prisilne poroke. Mao se je za nekaj časa zaposlil na očetovi kmetiji in se hkrati seznanjal z mišljenjem Zhenga Guanyinga. Zanimal se je za vojaško moč in nacionalne ideje Georga Washingtona in Napoleona Bonaparteja. S 16 leti je začel obiskovati višjo osnovno šolo v Dongshanu in dve leti pozneje srednjo šolo v Changshaju. V srednji šoli je čutil odpor proti totalitarni cesarski ureditvi. Bral je revolucionarni časopis Ljudska samostojnost (Minli bao), kot znak upora si je dal simbolično odrezati kito, ki je bila v tistem času obvezna za vse moške. V času srednje šole se je pridružil uporniški vojski, ki si je prizadevala za revolucijo, vendar v boju ni bil nikoli neposredno udeležen. Po opravljenem tečaju za učitelja je odpotoval v Peking, kjer je diplomiral junija 1919 kot tretji v letniku ter se zaposlil kot pomočnik Li Dazhaova v pekingški univerzitetni knjižnici. Li je veliko pisal o oktobrski revoluciji in komunizmu. Tako se je Mao srečal z marksistično literaturo in idejami komunizma. Z zelo majhno plačo si je lahko privoščil le utesnjeno sobo, ki jo je delil skupaj s 7 študenti Hunana. Pridružil se je univerzitetnemu klubu filozofov in novinarjev ter se udeleževal seminarjev in predavanj o Chen Duxiu, Hu Shiju in Qian Xuantongu. Maovo bivanje v Pekingu se je končalo spomladi leta 1919, ko je odpotoval v Changshao, kjer se je zaposlil kot učitelj zgodovine na osnovni šoli Xiuye.