Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 3.890 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
| predecessor2=''ne obstaja''
| successor2=[[Lju Šaoći]]
|}}'''Mao Dzedung''' (毛泽东 - Máo Zédōng; izgovorjava ''[mao dzètung]''), [[Kitajci|kitajski]] [[politik]] in [[državnik]], * [[26. december]] [[1893]], [[Šaošan]], okrožje [[Śjangtan]] (湘潭縣), provinca [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska]], † [[9. september]] [[1976]], [[Peking]], Kitajska. Mao Zedong je bil največji Kitajski
<nowiki> </nowiki>komunistični voditelj, ustanovitelj ljudske republike Kitajske in
utemeljitelj maoizma. Kitajsko Komunistično Partijo je vodil od leta
1949 do svoje smrti leta 1976. Mau pripisujejo nesporne zasluge, da je
prvič po opijski vojni združil
<nowiki> </nowiki>Kitajsko in jo osvobodil tuje nadoblasti. Kritiki po drugi strani
poudarjajo, da je njegova neprimerna gospodarska politika, skupaj s
tremi leti naravnih katastrof v letih 1959–1961, privedla do velike lakote v državi.
 
== Življenjepis ==
 
Po Maovi smrti se je vnel oster boj za nasledstvo med radikalnimi člani Partije, ki jih je predstavljala Maova tretja žena Džang Čing, in zmernimi pragmatičnimi voditelji, ki jih je vodil Deng Xiaoping. V nasledstvenem boju je zmagal Deng, ki je nemudoma končal kulturno revolucijo in opustil radikalne politike svojega predhodnika. Maovo telo in ideje so mavzalerali in razstavili na osrednjem pekingškem trgu, državo pa so začeli odpirati svetu in mednarodnem kapitalizmu, kar je prineslo nagel gospodarski razvoj. Kitajska je le v dveh desetletjih postala gospodarska velesila.
 
== Vpliv Marxa na Maovo vodenje Kitajske in maoizem ==
Kljub
<nowiki> </nowiki>temu, da se je Maovo vodenje Kitajske močno razlikovalo od marksitične
teorije (saj ta poudarja diktaturo proletariata, Mao pa je imel za
steber Kitajske kmete), lahko Marxu vseeno pripišemo velik vpliv na
Maovo vodenje Kitajske, čeprav posreden. To se najbolj kaže na vplivu
stanilizma-leninizma, ki je impresionirala Marxa in je bila potrebna za
razvoj revolucije. Kitajska je sprejemala marksizem z ruskimi
popravki. Kitajsko politično obliko marksizma-leninizma, ki se je
razvila pod taktirko Zedonga imenujemo maoizem. 
 
Zelo zanimivo je
tudi dejstvo, da se je Kitajska komunistična partija na začetku svojega
vodenja opredeljevala za marksiste, v resnici pa so se njihove ideje
zelo razlikovale od prvotnih Marxovih. Ena najbolj očitnih je nasilna
revolucija, ki se je pripetila tako v Rusiji in na Kitajskem, Marx pa je
<nowiki> </nowiki>zagovarjal postopen prehod.
 
Pomemben pomen ima tudi gospodarska
in politična situacija, ki je vladala na Kitajskem ob času revolucije.
Marksizem namreč predvideva, da se bo družba razvijala iz
sužnjo-lastniške, v fevdalno, v kapitalistično in na koncu dosegla
socializem. Kitajska pa v resnici še ni dosegla kapitalizma in tako ni
bila pripravljena na prehod na socializem, zato je Mao storil enako kot
Lenin; Rusijo je označil za imperialistično državo, ki naj bi bila
zadnja stopnja kapitalizma in tako z nasilno revolucijo uvedel
socializem.
 
Omeniti je treba tudi kult osebnosti, ki ga je
izoblikoval Mao na Kitajskem in ga lahko opazimo še danes. To je bilo
tudi v nasprotju z Marxom in še ena izmed stvari, ki jih je Mao povzel
po Stalinu. Raziskave, narejene med izobraženimi člani Komunistične
Partije na Kitajskem,  so pokazale, da se na Kitajskem Marksizem enači s
<nowiki> </nowiki>Stalinizmom ter da je le malo ljudi razumelo najpomembnejši Marxovi
deli (Kapital in Komunistični Manifest)
 
Zaključimo lahko, da je
imel Marx na Maa posredno vlogo, saj je pripomogel k začetku revolucije
in vplival na Lenina in Stalina po katerih se je Mao zgledoval. Po drugi
<nowiki> </nowiki>strani pa se je Maovo vodenje Kitajske močno oddaljilo od Marxa in
ohranilo le malo skupnih značilnosti.
 
== Bibliografija ==
Maove najpomembnejše misli in citati so zbrani v knjigi  ''Quotations From Chairman Mao Tse-Tung'', ki velja za eno od knjig natisnjenih v največ izvodih. Njegova avtorska dela pa so:
 
-On Guerrilla Warfare (游击战); 1937
 
-On Practice (《实践论》); 1937
 
-On Contradiction (《矛盾论》); 1937
 
-On Protracted War (《论持久战》); 1938
 
-In Memory of Norman Bethune (《纪念白求恩》); 1939
 
-On New Democracy (《新民主主义论》); 1940
 
-Talks at the Yan'an Forum on Literature and Art (《在延安文艺座谈会上的讲话》); 1942
 
-Serve the People (《为人民服务》); 1944
 
-The Foolish Old Man Who Removed the Mountains (《愚公移山》); 1945
 
-On the Correct Handling of the Contradictions Among the People (《正确处理人民内部矛盾问题》); 1957
 
== Zanimivosti ==
Mao je imel tudi nekaj hib, ki se jih ni znebil do smrti. Veliko je
kadil - cigare je prižigal verižno; nikoli si ni umival zob (usta si je
splakoval s čajem); bil je odvisen od uspavalnih tablet.
 
== Zunanje povezave ==
Brezimni uporabnik