Wikipedija

Prapok: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m m/dp/slog
Vrstica 11:
== Zgodovina ==
 
Teorijo prapoka so razvili na podlagi opazovanj in teorijskih premislekov. V 1910-ih letih sta ameriški astronom [[Vesto Melvin Slipher|Vesto Slipher]] in kasneje nemški astronom [[Carl Wilhelm Wirtz|Carl Wirtz]], ki je delal na [[Observatorij Strasbourg|Observatoriju]] v [[Francija|francoskem]] [[Strasbourg]]u, ugotovila, da se večina [[spiralna galaksija|spiralnih galaksij]] oddaljuje od [[Zemlja|Zemlje]], nista pa se zavedala kozmoloških posledic in tudi ne, da so bile domnevne [[meglica|meglice]] v bistvu galaksije izvenzunaj naše [[naša Galaksija|naše Galaksije]].
 
Leta 1916 je [[Albert Einstein|Einstein]] objavil [[splošna teorija relativnosti|splošno teorijo relativnosti]], ki na podlagi osnovnih predpostavk v kozmologiji ni dovoljevala statičnih kozmoloških rešitev. Njegova teorija je opisala Vesolje z [[metrični tenzor|metričnim tenzorjem]], ki je lahko vodil do razširjanja ali do krčenja. To lastnost je imel Einstein za napačno in zaradi tega je enačbam [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] samovoljno dodal [[kozmološka konstanta|kozmološko konstanto]] Λ. Prvi, ki je resno uporabil splošno teorijo relativnosti brez uravnoteženja kozmološke konstante, je bil ruski matematik, fizik in kozmolog [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Aleksander Fridman]]. Njegove enačbe opisujejo Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjevo metriko.
Vrstica 23:
Več let so različno gledali na obe teoriji. Opazovanja pa so začela podpirati zamisel, da se je vesolje razvilo iz vročega gostega stanja. Od odkritja kozmičnega mikrovalovnega prasevanja ozadja leta [[1965]] je teorija prapoka postala najboljša teorija izvora in razvoja Vesolja.
 
Pred poznimi [[1960.|60. leti]] 20. stoletja je veliko kozmologov menilo, da lahko neskončno gosto in [[fizikalni paradoks|fizikalno paradoksalno]] [[singularnost]] na začetku Fridmanovega kozmološkega modela obidejo s predpostavko, da se je Vesolje, preden je prešlo v vročo gosto stanje, krčilo in se začelo znova širiti. To zamisel je ameriški fizikalni kemik in fizik [[Richard Chace Tolman|Richard Tolman]] podal kot [[nihajoče vesolje]]. Tedaj so [[Stephen Hawking]] in drugi pokazali, da takšna zamisel ne bi delovala in je tako singularnost neločljivo povezana s fiziko, ki jo opisuje Einsteinova teorija gravitacije. To je vodilo večino kozmologov, da ima Vesolje, ki ga trenutno opisuje fizika splošne teorije relativnosti, končno starost. Vendar je zaradi neupoštevanja lastnosti [[kvantna gravitacija|kvantne gravitacije]] nemogoče reči ali je singularnost izhodiščna [[točka]] Vesolja ali fizikalni procesi, ki vladajo, povzročajo, da je narava Vesolja [[večnost|večna]].
 
[[Slika:WMAP.jpg|thumb|right|250px|Slika kozmičnega [[mikrovalovi|mikrovalovnega]] [[prasevanje|prasevanja ozadja]] [[NASA|Nasine]] [[vesoljska sonda|sonde]] [[WMAP]]]]
Vrstica 29:
Večina teorijskih raziskav v kozmologiji prapoka se ukvarja z razširitvijo in izboljšavami osnovne teorije prapoka. Veliko trenutnih raziskav v kozmologiji je usmerjeno na to kako so v tem okviru nastale galaksije, kaj se je zgodilo v samem prapoku in na izgladitev opazovalnih [[podatek|podatkov]] z osnovno teorijo.
 
Velik napredek v kozmologiji prapoka je prišel v poznih [[1990.|90. letih]] 20. stoletja-ih in na začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] zaradi izboljšane [[tehnologija|tehnologije]] [[daljnogled]]ov v kombinaciji z velikim številom podatkov iz [[umetni satelit|umetnih satelitov]] kot so [[COBE]], [[Hubblov vesoljski daljnogled]] in [[WMAP]]. S temi podatki so lahko kozmologi izračunali veliko parametrov prapoka z večjo natančnostjotočnostjo. Poleg tega so z opazovanjem [[supernova|supernov]] nepričakovano odkrili, da se verjetno Vesolje vse [[pospešeno vesolješirjenje Vesolja|hitreje širi]] (glejteglej [[temna energija]]).
 
== Dokazi ==
[[FileSlika:WMAP2.jpg|thumb|left|200px|Umetnikova upodobitev sonde WMAP, ki je z meritvami kozmičnega prasevanja ozadja utrdila trenutno sprejeti model prapoka]]
Najzgodnejši in najbolj neposredni dokazi veljavnosti teorije so širjenje prostora v skladu s Hubblovim zakonom (kot ga izdajajo rdeči premiki galaksij), odkritje in meritve kozmičnega prasevanja ozadja ter razmerja v pogostosti lahkih elementov, ki so po tej teoriji nastali v procesu [[nukleosinteza (kozmologija)|nukleosinteze]]. Med novejšimi posrednimi dokazi so opazovanja nastajanja in razvoja galaksij ter strukturiranosti snovi v vesolju na večjem velikostnem redu.<ref>{{navedi revijo |last=Gladders |first=M. D. |author2=s sod. |year=2007 |title=Cosmological Constraints from the Red-Sequence Cluster Survey |journal=The Astrophysical Journal |volume=655 |issue=1 |pages=128–134 |arxiv=astro-ph/0603588 |bibcode=2007ApJ...655..128G |doi=10.1086/509909 |ref=harv}}</ref> Včasih jim pravimo »štirje stebri« standardne kozmologije.<ref>{{navedi splet| url=http://www.damtp.cam.ac.uk/user/gr/public/bb_pillars.html |title=The Four Pillars of the Standard Cosmology |work=The Hot Big Bang Model |publisher=Oddelek za uporabno matematiko in teoretično fiziko, [[Univerza v Cambridgeu]] |accessdate=2.3.2015}}</ref>▼
 
▲Najzgodnejši in najbolj neposredni dokazi veljavnosti teorije so širjenje prostora v skladu s Hubblovim zakonom (kot ga izdajajo rdeči premiki galaksij), odkritje in meritve kozmičnega prasevanja ozadja ter razmerja v pogostosti lahkih [[kemični element|elementov]], ki so po tej teoriji nastali v procesu [[nukleosinteza (kozmologija)|nukleosinteze]]. Med novejšimi posrednimi dokazi so opazovanja nastajanja in razvoja galaksij ter strukturiranosti snovi v vesoljuVesolju na večjem velikostnem redu.<ref>{{navedi revijo sktxt|last=Gladders |first=M''idr. D. ''|author2=s sod. |year=2007 |title=Cosmological Constraints from the Red-Sequence Cluster Survey |journal=The Astrophysical Journal |volume=655 |issue=1 |pages=128–134 |arxiv=astro-ph/0603588 |bibcode=2007ApJ...655..128G |doi=10.1086/509909 |ref=harv}}.</ref> Včasih jimjih pravimoimenujejo »štirje stebri« standardne kozmologije.<ref>{{navedi splet| url=http://www.damtp.cam.ac.uk/user/gr/public/bb_pillars.html |title=The Four Pillars of the Standard Cosmology |work=The Hot Big Bang Model |publisher=Oddelek za uporabno matematiko in teoretično fiziko, [[Univerza v Cambridgeu]] |accessdate=2.3.2015}}</ref>
Natančni modeli prapoka predpostavljajo vpliv raznih eksotičnih fizikalnih pojavov, ki še niso bili izmerjeni v laboratorijskih poskusih na Zemlji ali vključeni v [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]]. Med njimi raziskovalci največ pozornosti posvečajo [[temna snov|temni snovi]].<ref>{{navedi splet |last=Sadoulet |first=B. |year=2010 |title=Direct Searches for Dark Matter |url=http://www8.nationalacademies.org/astro2010/DetailFileDisplay.aspx?id=225 |work=Astro2010: The Astronomy and Astrophysics Decadal Survey |publisher=National Academies Press |accessdate=12.3.2012 |ref=harv}}</ref> Računalniške simulacije razvoja vesolja, ki vključujejo temno snov, poleg tega predvidevajo [[Točka obrata|hitro povečevanje gostote]] proti središču galaksij in veliko število [[pritlikava galaksija|pritlikavih galaksij]], česar opazovanja ne potrjujejo. Veliko zanimanja fizikov je deležna tudi [[temna energija]], za katero pa ni znano, ali jo bo kdaj možno neposredno izmeriti.<ref>{{navedi splet |last=Cahn |first=R. |year=2010 |title=For a Comprehensive Space-Based Dark Energy Mission |url=http://www8.nationalacademies.org/astro2010/DetailFileDisplay.aspx?id=243 |work=Astro2010: The Astronomy and Astrophysics Decadal Survey |publisher=National Academies Press |accessdate=12.3.2012 |ref=harv}}</ref> To so zaenkrat nerešeni problemi sodobne fizike.▼
 
▲NatančniTočni modeli prapoka predpostavljajo vpliv raznih eksotičnih fizikalnih pojavov, ki še niso bili izmerjeni v laboratorijskih poskusih na Zemlji ali vključeni v [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]]. Med njimi raziskovalci največ pozornosti posvečajo [[temna snov|temni snovi]].<ref>{{navedi splet sktxt|last=Sadoulet |first=B. |year=2010 |title=Direct Searches for Dark Matter |url=http://www8.nationalacademies.org/astro2010/DetailFileDisplay.aspx?id=225 |work=Astro2010: The Astronomy and Astrophysics Decadal Survey |publisher=National Academies Press |accessdate=12.3.2012 |ref=harv}}.</ref> Računalniške simulacije razvoja vesoljaVesolja, ki vključujejo temno snov, poleg tega predvidevajo [[Točkatočka obrata|hitro povečevanje gostote]] proti središču galaksij in veliko število [[pritlikava galaksija|pritlikavih galaksij]], česar opazovanja ne potrjujejo. Veliko zanimanja fizikov je deležna tudi [[temna energija]], za katero pa ni znano, ali jo bo kdaj možno neposredno izmeriti.<ref>{{navedi splet sktxt|last=Cahn |first=R. |year=2010 |title=For a Comprehensive Space-Based Dark Energy Mission |url=http://www8.nationalacademies.org/astro2010/DetailFileDisplay.aspx?id=243 |work=Astro2010: The Astronomy and Astrophysics Decadal Survey |publisher=National Academies Press |accessdate=12.3.2012 |ref=harv}}.</ref> To so zaenkrat nerešeni problemi sodobne fizike.
== Sklici in opombe ==▼
 
{{sklici}}▼
▲== Sklici in opombe ==
 
▲{{sklici|1}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo |last=Weinberg |first=Steven |authorlink=Steven Weinberg |year=1991 |title=Prve tri minute, sodobni pogled na nastanek Vesolja |edition=4. |location=Ljubljana |publisher=Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije |cobiss=24695296}}▼
* {{navedi splet |last=Cahn |first=R. |year=2010 |title=For a Comprehensive Space-Based Dark Energy Mission |url=http://www8.nationalacademies.org/astro2010/DetailFileDisplay.aspx?id=243 |work=Astro2010: The Astronomy and Astrophysics Decadal Survey |publisher=National Academies Press |accessdate=12.3.2012 |ref=harv}}
* {{navedi revijo |last1=Gladders |first1=M. D. |author2= ''idr.''|year=2007 |title=Cosmological Constraints from the Red-Sequence Cluster Survey |journal=The Astrophysical Journal |volume=655 |issue=1 |pages=128–134 |arxiv=astro-ph/0603588 |bibcode=2007ApJ...655..128G |doi=10.1086/509909 |ref=harv}}
* {{navedi splet |last1=Sadoulet |first1=B. |year=2010 |title=Direct Searches for Dark Matter |url=http://www8.nationalacademies.org/astro2010/DetailFileDisplay.aspx?id=225 |work=Astro2010: The Astronomy and Astrophysics Decadal Survey |publisher=National Academies Press |accessdate=12.3.2012 |ref=harv}}
▲* {{navedi knjigo |lastlast1=Weinberg |firstfirst1=Steven |authorlinkauthorlink1=Steven Weinberg |year=1991 |title=Prve tri minute, sodobni pogled na nastanek Vesolja |edition=4. |location=Ljubljana |publisher=Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije |cobiss=24695296|ref= harv}}
 
== Zunanje povezave ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Prapok«