Kresnice (hrošči): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 38:
Kresnice sodijo v skupino kantaroidnih hroščev, ki združuje nekaj družin, za katere je značilno, da za [[protiplenilska prilagoditev|obrambo pred plenilci]] sintetizirajo strupene snovi. Prepoznavni so tudi po širokih, usnjatih pokrovkah [[žuželčje krilo|kril]] (''elitrah'') ter seveda svetlobnih organih, ki jih imajo tudi nekatere sorodne družine, vendar so pri kresnicah najbolje razviti.<ref name="GrimaldiEngel2005">{{navedi knjigo |last1=Grimaldi |first1=David |last2=Engel |first2=Michael S. |year=2005 |title=Evolution of the Insects |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=383–386 |isbn=0521821495 |cobiss=55898625}}</ref> Sicer so to običajno srednje veliki hrošči podolgovatega in mehkega telesa, ki v dolžino dosežejo do 2 cm in imajo velik oprsni ščitek (''pronotum''), ki od zgoraj prekriva glavo. Pri mnogih vrstah imajo samice zakrnela krila ter ličinkam podobno (''larviformno'') telesno zgradbo.<ref name="Borror">{{navedi knjigo |last1=Triplehorn |first1=Charles A. |last2=Johnson |first2=Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects |edition=7. |location=Belmont |publisher=Thomson Brooks/Cole |pages=423–424 |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286}}</ref>
 
Svetlobni organi se nahajajo blizu konice spodnje (ventralne) strani zadka samcev in samic in imajo pri različnih vrstah različno razporeditev na 5–7 členu zadka. Imajo jih tudi vse ličinke, nekateri primitivnejši predstavniki pa so kot odrasli brez njih. Tudi na svetlobi so ti organi opazni po prosojni površini člena (''tergita''), skozi katero oddajajo svetlobo.<ref name="GrimaldiEngel2005"/> So bogato ožiljeni in obdani z gostim omrežjem [[vzdušnica|vzdušnic]], ki dovajajo kisik. Pod nadzorom osrednjega živčevja se v svetlobni organ sprosti kisik, kjer reagira s snovjo, imenovano [[luciferin]]. Ta ob prisotnosti encima [[luciferaza]] in kemične energije v obliki [[ATP]] oksidira v oksiluciferin, stranska produkta pa sta CO<small><sub>2</sub></small> in zelenkasta svetloba. Gre za hladno svetlobo, saj je izguba v obliki toplote zanemarljiva in se skoraj 100 % kemične energije pretvori v svetlobno. Kompleksnejši organi pri nekaterih vrstah imajo tudi odbojno plast na notranji površini svetlobnih organov, ki še izboljša učinkovitost.<ref name="FavnaSLO"/><ref name="GrimaldiEngel2005"/><ref name="Borror"/>
 
== Ekologija in vedenje ==