Kresnice (hrošči): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+taksonomija |
m →Ekologija in vedenje: natančnost |
||
Vrstica 44:
Večinoma preferirajo vlažna okolja, kot so [[močvirje|močvirja]], [[barje|barja]] in vlažni [[gozd]]ovi, le nekaj vrst poseljuje suhe [[habitat]]e.<ref name="Branham2010">{{navedi knjigo |last=Branham |first=Marc A. |year=2010 |chapter=Lampyridae Latreille, 1817 |title=Handbook of Zoology |volume=2: Morphology and Systematics (Elateroidea, Bostrichiformia, Cucujiformia partim) |publisher=Walter de Gruyter |editor-first1=Richard A.B. |editor-last1=Leschen |editor-first2=Rolf G. |editor-last2=Beutel |editor-first3=John F. |editor-last3=Lawrence |isbn=9783110911213 |pages=141–147}}</ref> Kot skupina so [[vsejed]]i, posamezne vrste pa so se specializirale na prehranjevanje z določenejšimi viri hrane. Ličinke so [[plenilec|plenilske]], na tleh ali pod zemljo lovijo druge manjše [[žuželke]] ali [[polže]]. Predstavniki številnih vrst se kot odrasli ne prehranjujejo, drugi pa obiskujejo [[cvet]]ove in jedo [[nektar]] ali [[pelod]].<ref name="Borror"/>
Svetlobo proizvajajo vse ličinke, pri odraslih pa obstaja gradient s tem povezanih vedenjskih prilagoditev. Odrasli najprimitivnejših vrst nimajo svetlobnih organov, kar nakazuje, da se je produkcija svetlobe za dvorjenje [[evolucija|razvila]] sekundarno in je njena osnovna vloga signaliziranje plenilcem. Pri nekaj vrstah samice oddajajo svetlobo konstantno in z njo privabljajo nesvetleče samce, kot skupina pa so znani predvsem po vrstah, kjer se je razvila dvosmerna komunikacija med samcem in samico v obliki signal–odgovor. Te živali imajo tudi najnatančnejši nadzor nad svetilnimi organi in signalizirajo z vrstno značilnimi vzorci utripanja. Običajno poteka dvorjenje tako, da samica, ki miruje (še posebej, če je brezkrila), s svojim
[[slika:GluehwuermchenImWald.jpg|thumb|left|Kresnice v gozdu pri [[Nürnberg]]u, slikano s 30-sekundno osvetlitvijo]]
Še en vpadljiv pojav, povezan s produkcijo svetlobe, je sinhrono utripanje samcev nekaterih vrst iz rodu ''Pteroptyx'', ki živijo v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]]. Te živali se v obdobju parjenja zbirajo na rastlinju v gruče po več tisoč osebkov in utripajo cele noči po več tednov ali celo mesecev.<ref name="Branham2010"/> Znamenita je predvsem vrsta ''Pteroptyx malaccae'', ki izvaja najnatančnejšo sinhronizacijo med vsemi živalskimi zbori sploh in utripa s periodo 0,6 s, usklajeno s sosednjimi samci z manj kot odstotkom razlike po več ur hkrati. Pojav je čudil evropske popotnike že v 16. stoletju in kljub veliki pozornosti sodobnih biologov njegova funkcija še ni razjasnjena. Svetlobne bliske usklajujejo tudi predstavniki nekaterih drugih rodov, vendar ne tako natančno in manj časa.<ref>{{navedi revijo |first=Michael D. |last=Greenfield |year=2005 |title=Mechanisms and Evolution of Communal Sexual Displays in Arthropods and Anurans |journal=Advances in the Study of Behavior |volume=35 |pages=1–62 |doi=10.1016/S0065-3454(05)35001-7}}</ref>
| |||