Kresnice (hrošči): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+
+taksonomija
Vrstica 13:
| superfamilia = [[Elateroidea]]
| familia = '''Lampyridae'''
| familia_authority = [[PierreConstantine AndréSamuel LatreilleRafinesque|LatreilleRafinesque]], 18171815
| type_genus = ''Lampyris''
| subdivision_ranks = [[Poddružina (biologija)|Poddružine]]
| type_genus_authority = Geoffroy, 1762
| subdivision_ranks = [[Poddružina (biologija)|Poddružine]]<ref name="Bouchardetal2011">{{navedi revijo |author=Bouchard, Patrice s sod. |year=2011 |title=Family-group names in Coleoptera (Insecta) |journal=ZooKeys |volume=88 |pages=1–972
|doi=10.3897/zookeys.88.807}}</ref>
| subdivision =
[[Cyphonocerinae]]Psilocladinae<br />
[[Lampyrinae]]Amydetinae<br />
[[Luciolinae]]Lampyrinae<br />
Luciolinae<br />
[[Ototretinae]] <small>(sporna)</small><br />
[[Photurinae]]
----
[[Rod (biologija)|Genera]] ''[[incertae sedis]]'':<ref name="BranhamWenzel2001"/><br />
''[[Oculogryphus]]Harmatelia''<br /><!-- AmMusNovit3600 -->
''[[Pterotus]]'' <small>LeConte,br 1859</small><!-- MolPhylEvol45:22. -->
''Drilaster'' (''Ototreta'')<br />
''Stenocladius''
}}
 
Vrstica 31 ⟶ 36:
== Opis ==
[[slika:Firefly composite.jpg|thumb|left|Kresnica, slikana na svetlobi in v temi]]
Kresnice sodijo v skupino kantaroidnih hroščev, ki združuje nekaj družin, za katere je značilno, da za [[protiplenilska prilagoditev|obrambo pred plenilci]] sintetizirajo terpenoidstrupene [[kantaridin]]snovi. Prepoznavni so tudi po širokih, usnjatih pokrovkah [[žuželčje krilo|kril]] (''elitrah'') ter seveda svetlobnih organih, ki jih imajo tudi nekatere sorodne družine, vendar so pri kresnicah najbolje razviti.<ref name="GrimaldiEngel2005">{{navedi knjigo |last1=Grimaldi |first1=David |last2=Engel |first2=Michael S. |year=2005 |title=Evolution of the Insects |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=383–386 |isbn=0521821495 |cobiss=55898625}}</ref> Sicer so to običajno srednje veliki hrošči podolgovatega in mehkega telesa, ki v dolžino dosežejo do 2 cm in imajo velik oprsni ščitek (''pronotum''), ki od zgoraj prekriva glavo. Pri mnogih vrstah imajo samice zakrnela krila ter ličinkam podobno (''larviformno'') telesno zgradbo.<ref name="Borror">{{navedi knjigo |last1=Triplehorn |first1=Charles A. |last2=Johnson |first2=Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects |edition=7. |location=Belmont |publisher=Thomson Brooks/Cole |pages=423–424 |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286}}</ref>
 
Svetlobni organi se nahajajo blizu konice spodnje (ventralne) strani zadka samcev in samic in imajo pri različnih vrstah različno razporeditev na 5–7 členu zadka. Imajo jih tudi vse ličinke, nekateri primitivnejši predstavniki pa so kot odrasli brez njih. Tudi na svetlobi so ti organi opazni po prosojni površini člena (''tergita''), skozi katero oddajajo svetlobo.<ref name="GrimaldiEngel2005"/> So bogato ožiljeni in obdani z gostim omrežjem [[vzdušnica|vzdušnic]], ki dovajajo kisik. Pod nadzorom osrednjega živčevja se v svetlobni organ sprosti kisik, kjer reagira s snovjo, imenovano [[luciferin]]. Ta ob prisotnosti encima [[luciferaza]] in kemične energije v obliki [[ATP]] oksidira v oksiluciferin, stranska produkta pa sta CO<small>2</small> in zelenkasta svetloba. Gre za hladno svetlobo, saj je izguba v obliki toplote zanemarljiva in se skoraj 100 % kemične energije pretvori v svetlobno. Kompleksnejši organi pri nekaterih vrstah imajo tudi odbojno plast na notranji površini svetlobnih organov, ki še izboljša učinkovitost.<ref name="FavnaSLO"/><ref name="GrimaldiEngel2005"/><ref name="Borror"/>
 
== Ekologija in vedenje ==
[[slika:GluehwuermchenImWaldLampyris noctiluca.jpg|thumb|Kresnice v gozdu pri [[Nürnberg]]u, slikanoNekrilata ssamica 30-sekundnovelike osvetlitvijokresnice]]
Večinoma preferirajo vlažna okolja, kot so [[močvirje|močvirja]], [[barje|barja]] in vlažni [[gozd]]ovi, le nekaj vrst poseljuje suhe [[habitat]]e.<ref name="Branham2010">{{navedi knjigo |last=Branham |first=Marc A. |year=2010 |chapter=Lampyridae Latreille, 1817 |title=Handbook of Zoology |volume=2: Morphology and Systematics (Elateroidea, Bostrichiformia, Cucujiformia partim) |publisher=Walter de Gruyter |editor-first1=Richard A.B. |editor-last1=Leschen |editor-first2=Rolf G. |editor-last2=Beutel |editor-first3=John F. |editor-last3=Lawrence |isbn=9783110911213 |pages=141–147}}</ref> Kot skupina so [[vsejed]]i, posamezne vrste pa so se specializirale na prehranjevanje z določenejšimi viri hrane. Ličinke so [[plenilec|plenilske]], na tleh ali pod zemljo lovijo druge manjše [[žuželke]] ali [[polže]]. Predstavniki številnih vrst se kot odrasli ne prehranjujejo, drugi pa obiskujejo [[cvet]]ove in jedo [[nektar]] ali [[pelod]].<ref name="Borror"/>
 
Svetlobo proizvajajo vse ličinke, pri odraslih pa obstaja gradient s tem povezanih vedenjskih prilagoditev. Odrasli najprimitivnejših vrst nimajo svetlobnih organov, kar nakazuje, da se je produkcija svetlobe za dvorjenje [[evolucija|razvila]] sekundarno in je njena osnovna vloga signaliziranje plenilcem. Pri nekaj vrstah samice oddajajo svetlobo konstantno in z njo privabljajo nesvetleče samce, kot skupina pa so znani predvsem po vrstah, kjer se je razvila dvosmerna komunikacija med samcem in samico v obliki signal–odgovor. Te živali imajo tudi najnatančnejši nadzor nad svetilnimi organi in signalizirajo z vrstno značilnimi vzorci utripanja. Običajno poteka dvorjenje tako, da samica, ki miruje (še posebej, če je brezkrila), s svojim utripanjem privabi samca, s katerim se nato [[parjenje|pari]]. Posebnost so samice iz rodu ''Photuris'', pri katerih se je razvila t. i. agresivna [[mimikrija]] – posnemajo namreč vzorce utripanja drugih vrst (nekatere so sposobne posnemati tudi po pet različnih vzorcev) in privabljajo samce teh vrst ter jih nato požrejo, zaradi česar so dobile vzdevek ''femme fatale'' oz. fatalne ženske.<ref name="GrimaldiEngel2005"/>
[[slika:GluehwuermchenImWald.jpg|thumb|left|Kresnice v gozdu pri [[Nürnberg]]u, slikano s 30-sekundno osvetlitvijo]]
 
Še en vpadljiv pojav, povezan s produkcijo svetlobe, je sinhrono utripanje samcev nekaterih vrst iz rodu ''Pteroptyx'', ki živijo v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]]. Te živali se v obdobju parjenja zbirajo na rastlinju v gruče po več tisoč osebkov in utripajo cele noči po več tednov ali celo mesecev.<ref name="Branham2010"/> Znamenita je predvsem vrsta ''Pteroptyx malaccae'', ki izvaja najnatančnejšo sinhronizacijo med vsemi živalskimi zbori sploh in utripa s periodo 0,6 s, usklajeno s sosednjimi samci z manj kot odstotkom razlike po več ur hkrati. Pojav je čudil evropske popotnike že v 16. stoletju in kljub veliki pozornosti sodobnih biologov njegova funkcija še ni razjasnjena. Svetlobne bliske usklajujejo tudi predstavniki nekaterih drugih rodov, vendar ne tako natančno in manj časa.<ref>{{navedi revijo |first=Michael D. |last=Greenfield |year=2005 |title=Mechanisms and Evolution of Communal Sexual Displays in Arthropods and Anurans |journal=Advances in the Study of Behavior |volume=35 |pages=1–62 |doi=10.1016/S0065-3454(05)35001-7}}</ref>
 
Največjo vrstno pestrost dosegajo v [[neotropska ekozona|neotropski]] ([[Južna Amerika|Južna]] in [[Srednja Amerika]]) ter [[orientalska ekozona|orientalski]] regiji (Jugovzhodna Azija), najti pa jih je možno po vsem svetu.<ref name="Branham2010"/> V [[Slovenija|Sloveniji]] živi pet vrst, med katerimi je najvpadljivejša [[velika kresnica]] (''Lampyris noctiluca'').<ref name="FavnaSLO"/>
 
== Taksonomija ==
Sodobne [[Filogenija|filogenetske]] analize [[molekularna biologija|molekularnih]] in [[morfologija|morfoloških]] znakov so pokazale, da kresnice, kot so tradicionalno opredeljene, niso naravna skupina ([[klad]]), vendar tradicionalna taksonomija družine zaenkrat ostaja, saj boljše alternative še ni.<ref name="Branham2010"/> Posebej problematični so štirje [[rod (biologija)|rodovi]], ki so provizorično uvrščeni med kresnice, a so po znakih med kresnicami in bližnje sorodne družinami, kot so [[lažne kresnice]] (Phengodidae) in [[rdečekrilci]] (Lycidae).<ref name="BranhamWenzel2001">{{navedi revijo |author-last1=Branham |author-first1=Marc A. |author-last2=Wenzel |author-first2=John W. |year=2001 |title=The Evolution of Bioluminescence in Cantharoids (Coleoptera: Elateroidea) |journal=The Florida Entomologist |volume=84 |issue=4 |pages=565–586 |jstor=3496389 |url=http://ufdcimages.uflib.ufl.edu/UF/00/09/88/13/00031/SN00154040_0084_00417.pdf}}</ref>
 
Priznanih je pet [[poddružina (biologija)|poddružin]],<ref name="Bouchardetal2011"/> ki skupaj združujejo okrog 2000 danes znanih vrst.
 
== Sklici in opombe ==