George Emil Palade: Razlika med redakcijama

dodanih 1.952 zlogov ,  pred 4 leti
+
(+)
(+)
Rodil se je v družini intelektualcev na vzhodu Romunije, kjer je že zgodaj razvil zanimanje za znanost. Po srednji šoli se je pod vtisom daljnega sorodika, ki je bil zdravnik, odločil vpisati študij [[medicina|medicine]] na [[Univerza v Bukarešti|Univerzi v Bukarešti]]. Že med študijem ga je pritegnila povezava med zgradbo in funkcijo anatomskih struktur; po opravljeni klinični praksi iz [[interna medicina|interne medicine]] je leta 1940 pridobil naziv doktorja medicine in postal asistent na Oddelku za klinično medicino Medicinske fakultete v Bukarešti, vendar ga zdravniški poklic ni zanimal, zato se je kmalu vrnil k svojemu mentorju [[Grigore Popa|G. Popi]] na Oddelek za anatomijo. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je kratek čas služil kot zdravnik v romunski vojski, leta 1944 pa so prišli na oblast komunisti, ki so pričeli zatirati intelektualce. Zato je sprejel mentorjev nasvet naj odide na izpopolnjevanje v tujino. Skrivoma je s takratno ženo in hčerko prebegnil v [[Turčija|Turčijo]] in od tam konec leta 1945 preko [[Maroko|Maroka]] v Združene države Amerike.
 
=== Rockefellerjev inštitut ===
Zahvaljujoč mentorjevemu priporočilnemu pismu je postal gostujoči raziskovalec na [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]], kjer je spoznal Alberta Claudeja, ki mu je ponudil položaj raziskovalca na oddelku za citologijo na Rockefellerjevem inštitutu za medicinske raziskave (danes [[Univerza Rockefeller]]). Tam se je začel ukvarjati s tehnikami ločevanja (frakcionacije) celičnih komponent in s sodelavci razvil [[saharoza|saharozno]] suspenzijo, ki je pomagala ohraniti celične strukture. Takrat je zaradi odhodov in upokojitev starejših raziskovalcev skoraj razpadel oddelek, kjer je deloval, vendar je takratni direktor inštituta [[Herbert Spencer Gasser|Herbert S. Gasser]] spoznal pomen njegovih raziskav in Paladeja obdržal. Začel se je ukvarjati z [[elektronski mikroskop|elektronsko mikroskopijo]], kjer je kmalu prispeval novo pomembno izboljšavo, tehniko za fiksacijo [[tkivo|tkiv]], ki je skupaj z drugimi novimi tehnikami omogočila študijo tkivnih rezin pod elektronskim mikroskopom namesto zgolj celičnih suspenzij. Te je uporabil da je opisal notranjo membransko zgradbo [[mitohondrij]]ev, v tem času pa je prišel tudi do svojega najpomembnejšega odkritja, [[ribosom]]ov na omrežju [[endoplazmatski retikulum|endoplazmatskega retikuluma]]. V naslednjih nekaj letih je s sodelavci opisal oblike tega sistema v različnih tipih celic, vključno z [[Nisslovo telesce|Nisslovimi telesci]] v [[nevron]]ih, kar je kasneje postalo osnova za prvi opis [[Kemična sinapsa|kemične sinapse]]. Nato je kombiniral tehnike frakcionacije in elektronske mikroskopije z [[biokemija|biokemijskimi]] metodami ter demonstriral, da so ribosomi mesto, kjer se sintetizirajo [[beljakovina|beljakovine]]. Kljub prelomnim odkritjem je imel zaradi nizkega akademskega položaja težave z objavljanjem, zato sta z glavnim takratnim sodelavcem [[Keith Porter|Keithom Porterjem]] ustanovila [[znanstvena revija|revijo]] ''Journal of Biochemical and Biophysical Cytology'' (kasneje preimenovana v ''Journal of Cell Biology''). Šele leta 1956 sta bila oba imenovana za profesorja.
 
V začetku 1960. let se je njegovemu laboratoriju pridružila kot podoktorska raziskovalka Marilyn Farquhar, s katero se je leta 1970 poročil. V tem obdobju se je med drugim posvečal [[eksokrina žleza|eksokrinem]] delovanju celic [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]], kjer mu je z radioaktivnimi markerji uspelo razkriti vlogo [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] pri znotrajceličnem transportu in izločanju produktov s procesom [[eksocitoza|eksocitoze]]. Potem se je posvetil sintezi [[celična membrana|celičnih membran]], kjer se je izkazalo, da se membrane različnih [[organel]]ov precej razlikujejo v zgradbi in nastajajo ločeno. Sodeloval je tudi s švicarskim anatomom [[Ewald Weibel|Ewaldom Weiblom]] pri odkritju in opisu posebnega organela v [[endotelij]]skih celicah, ki je bil po njiju poimenovan [[Weibel-Paladejevo telesce]].
 
=== Univerza Yale ===
V začetku 1970. let je prišla vabljiva ponudba z Medicinske fakultete [[Univerza Yale|Univerze Yale]], ki jo je Palade s sodelavci sprejel in se preselil v [[Connecticut]], saj je želel s svojim delom prispevati k napredku medicine. Tam so sprva vzpostavljali skupino za celično biologijo s fokusom na biologiji membran in razvijali podiplomski študijski program, a se je tudi program raziskav nadaljeval kljub večjim administrativnim ter pedagoškim obvestostim.
 
== Sklici in opombe ==