Trg dela: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Trg dela''' je trgovanje z delovnimi storitvami. Uspešno delovanje trga delovne sile v poljubni državi lahko razumemo kot optimalno uravnavanje ujemanja med [[Ponudba in povpraševanje|ponudbo in povpraševanjem]] po delovni sili <ref>Brezigar, S. (2009). Dostop do trga dela za državljane tretjih držav: primerjava med izbranimi državami članicami Evropske unije. ''Razprave in gradivo, 59'', 66-91</ref>.
Pomembnost trga dela je določena s posamezniki in družbo kot celoto. S posamezniki zato, ker so del trga dela in so odvisni od dela. S pomočjo [[Ekonomija|ekonomije]] in socialnih kriterijev pa družba kot celota določa vrednost dela in ga določa kot socialno
== [[Prožnost trga dela|Prožnost trga dela]] ==
Je širok pojem, ki na abstraktni ravni označuje sposobnost odzivanja in prilagajanja različnim spremembam, na konkretni pa je splošno sprejeta strategija zagotavljanja ekonomske učinkovitosti <ref name="Kajzer">Kajzer, A. (2007). Fleksibilnost trga dela, varovanje zaposlitve in reforme trga dela v Sloveniji. ''IB revija, 1'', 16-25</ref>.
Vrstica 10:
Prožnost trga dela lahko opredelimo na več načinov. V širšem smislu je odzivanje in prilagajanje različnim spremembam, v ožjem smislu pa lahko prožnost razdelimo na štiri vrste <ref name="izbrane teme"> Dolenc, P., Vodopivec, M., Laporšek, S., Redek, T., Domadenik, P., Ograjenšek, I. (2012). ''Izbrane teme s področja trga dela v Sloveniji''. Koper: Fakulteta za Management </ref>:
#Notranja številčna prožnost – prilagodljivost [[Delovni čas|delovnega časa]].
#Zunanja številčna prožnost – prilagajanje števila zaposlenih spremembam na trgu dela, pravil o najemanju in odpuščanju in povečana prožnost plač.
#Funkcijska prožnost– podjetje se spremembam v povpraševanju in [[Tehnologija|tehnologiji]] prilagaja z načinom proizvodnje in [[Organizacija dela|organizacijo dela]] (usposobljenost delavcev za različna delovna mesta, manjše razmejitve med delovnimi mesti in večja vključenost zaposlenih).
#Prožnost [[Plača|plač]] – povezovanje plač z rezultati dela (nagrajevanje).
Prožnost trga dela lahko opredelimo tudi na ravni podjetja (notranja prožnost) in narodnega gospodarstva (zunanja prožnost). Notranja prožnost zajema a) notranjo in b) zunanjo številčno prožnost, c) funkcionalno prožnost, ki daje delodajalcu možnost razporejanja zaposlenih na različna delovna mesta, d) prožnost plač in stroškov dela, ki znotraj podjetja predstavlja nagrajevanja dela in e) proceduralno prožnost, ki je določena s postopki pogajanj in dogovarjanja o dejavnikih, ki določajo vse prejšnje oblike prožnosti. Zunanja prožnost je prav tako opredeljena z a) notranjo in zunanjo številčno prožnostjo, b) s prožnostjo stroškov dela, ki označuje prilagajanje ravni realnih plač in ostalih stroškov dela spremembam v zaposlenosti, [[Brezposelnost|brezposelnosti]] in produktivnosti in c) mobilnostjo delovne sile <ref name="Kajzer"/>.
=== [[Varovanje zaposlitve|Varovanje zaposlitve]] ===
Razlogi za ureditev varovanja zaposlitve so <ref name="Kajzer"/>:
*delojemalčeva varnost pri delu, zaposlitvi in dohodku ter zavarovanje delavcev pred negotovostmi, ki izhajajo iz trga dela
*stalna zaposlitev spodbuja vlaganje v človeški kapital in s tem povečuje
*stalna zaposlitev povečuje pripravljenost delavca na sprejemanje tehnološkega napredka, izobraževanja, usposabljanja in notranje mobilnosti.
Razloga proti ureditvi varovanja zaposlitve pa sta dejstvi, da strogo varovanje zaposlitve:
*zmanjšuje sposobnost prilagajanja podjetij spremembam v okolju zaradi [[Globalizacija|globalizacije] in tehnoloških sprememb
*povečuje previdnost delodajalcev pri zaposlovanju in s tem zmanjšuje ustvarjanje novih delovnih mest.
V EU imata najmanjše varovanje zaposlitve Irska in Združeno kraljestvo, najmočnejše pa Španija in Portugalska. Empirične analize [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]-ja iz leta 2004 kažejo na to, da ima varovanje zaposlitve majhen učinek na skupno brezposelnost in zaposlenost. Vpliva pa na strukturo in trajanje brezposelnosti ter na zaposlitvene možnosti nekaterih skupin – zmanjšuje predvsem stopnjo zaposlenosti mladih in žensk <ref name="Kajzer"/>.
=== Varna prožnost ===
Koncept predstavlja iskanje pravilnega ravnotežja med prožnostjo na trgu dela in zaposlitveno ter [[Socialna varnost|socialno varnostjo]]. Delojemalcem omogoča združevanje zaposlitvenih obveznosti in zasebnih preferenc (družinskega življenja), podjetjem pa je nujno potrebna za odzivanje na spreminjajoče se potrebe trga in ekonomske okoliščine. Varnost pa ni samo varovanje zaposlenih pred izgubo zaposlitve, temveč omogoča tudi vstop, ostajanje in napredovanje v zaposlitvi. Za podjetja pa varnost pomeni vzpostavitev stabilnega zaposlitvenega odnosa z dobro usposobljenimi delavci, to pa omogoča ohranitev in izboljšanje tržnega položaja in produktivnosti <ref name="izbrane teme"/>.
Odpravnina in odpovedni rok sta najbolj izpostavljena dejavnika številčne prožnosti. Sta strošek odpuščanja, pri čemer odpovedni rok varuje delavca, saj podaljšuje trajanje zaposlitve, medtem ko je odpravnina nadomestni dohodek delavca ob izgubi zaposlitve. Pregled stroškov odpuščanja v državah OECD kaže, da so v državah, kjer so odpravnine večje, odpovedni roki običajno krajši. Uspešno kombinacijo varnosti in fleksibilnost na trgu dela predstavlja danski model varne fleksibilnosti (flexicurity). Withagen in Tros sta jo opredelila kot politiko in strategijo, ki na eni strani spodbuja prožnost na trgu dela, v organizaciji dela pa zaposlitveno in socialno varnost. Danski zlati trikotnik trga dela sestavljajo <ref name="Kajzer"/>:
| |||