Trg dela: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m -interwiki
Vrstica 1:
 
'''Trg dela''' je trgovanje z delovnimi storitvami. Uspešno delovanje trga delovne sile v poljubni državi lahko razumemo kot optimalno uravnavanje ujemanja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili <ref>Brezigar, S. (2009). Dostop do trga dela za državljane tretjih držav: primerjava med izbranimi državami članicami Evropske unije. Razprave in gradivo, 59, 66-91</ref>.
Pomembnost trga dela je določena s posamezniki in družbo kot celoto. S posamezniki zato, ker so del trga dela in so odvisni od dela. S pomočjo ekonomije in socialnih kriterijev pa družba kot celota določa vrednost dela in ga določa kot socialno prepoznavnega. Ima velik vpliv na na oblikovanje določenih socialnih struktur in blaginjo modernih družb. Poleg tega zagotavlja vir dohodka, kar vpliva na položaj, varnost in možnost izbire življenjskega sloga posameznikov <ref name="Ignjatović 2012">Ignjatović, M. (2012). Labour Market Flexibility and Security in the EU. Teorija in praksa, 49(6), 901-921</ref>.
Vrstica 71 ⟶ 70:
 
Zaposlovanje državljanov tretjih držav je podrejeno potrebam trga deloven sile. To potrjuje že seznam pogojev in zahtev, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko ti državljani zaposlijo v poljubni državi EU. Proces vplivanja pa poteka tudi v obratni smeri. Mobilnost delovne sile in priseljevanje državljanov tretjih držav v EU vplivata na delovanje evropskih trgov delovne sile in jih spreminjata. Državljani tretjih držav predstavljajo približno 5,6 % populacije EU. V Sloveniji znaša delež priseljencev 7,8 %. Za vstop na trg delovne sile sta v Sloveniji potrebni dve dovoljenji: dovoljenje za zaposlitev in obliko dovoljenja za (začasno) bivanje. Dovoljenje se izda za eno leto z možnostjo podaljšanja ali ponovne izdaje. Slovenija pri zaposlovanju državljanov tretjih držav uporablja pristop od zgoraj navzdol. Ustrezna dovoljenja se izdajo na podlagi s kvotami opredeljenih potreb trga delovne sile. Večina držav članic EU si prizadeva, da bi zagotovile zaposlenost in zaposljivost državljanov tretjih držav. Rasizem in diskriminacija sta dejavnika, ki pomembno vplivata na delovanje trga delovne sile in uspešnost na delovnem mestu. Z etnično diskriminacijo je mogoče pojasniti različne stopnje brezposelnosti med priseljenci, njihovimi potomci in drugimi manjšinami na eni strani ter avtohtonim prebivalstvom na drugi. Poleg etnične driskriminacije pa zavirajo dostop do trga delovne sile še pomanjkljivo znanje jezika, nepriznavanje nazivov, izobrazbe in kvalifikacij, ki so jih priseljenci pridobili zunaj EU <ref>Brezigar, S. (2009). Dostop do trga dela za državljane tretjih držav: primerjava med izbranimi državami članicami Evropske unije. Razprave in gradivo, 59, 66-91</ref>.
 
== Glej tudi ==
* <!-- [[povezava na članek]] -->
* <!-- [[povezava na članek]] -->
* <!-- [[povezava na članek]] -->
*
 
== Viri==
=== Opombe in reference ===
{{refsez}}
=== Literatura ===
* <!-- Priimek, Ime, Leto. ''Naslov''. Kraj: Založba. -->
*
== Zunanje povezave ==
{{v sorodnikih}}
* <!-- [http://povezava.com Povezava.com: Naslov povezave] {{ikona en}} -->
* <!-- [http://povezava2.com Povezava2.com: Naslov povezave] {{ikona en}} -->
* <!-- [http://povezava.si Povezava.si: Naslov povezave] {{ikona sl}} -->
*
 
{{škrbina}}
[[Kategorija:Zaposlitev]]
[[en:<!-- Ime članka v angleščini -->]]