Terska dolina: Razlika med redakcijama

Potem do leta 705 nimamo o Slovanih na tem območju nobenih zapisov. Tega leta so napadli langobardske pastirje, ki so pasli črede v bližini in se utrdili na nedostopni in strmi gori. Furlanski vojvoda je doživel poraz, padlo je vse furlansko plemstvo. Dejstvo, da je bitka potekala na gori priča, da slovanska kolonizacija ni prišla do ravnine, in da so gorati predeli še vedno spadali v območje langobardskega limesa. Langobardsko vojvodstvo v Furlanski nižini je bilo v letih 705-720 že precej oslabelo, kar je bio najbrž odločilnega pomena za slovansko naseljevanje med Sočo in Furlansko nižino. Na severu so Slovani verjetno v zadnji tretjini 7. stoletja naseljevali zgornje [[Posočje]] in se do tridesetih let 8. stoletja razširili na del današnje Beneške Slovenije. Ni pa podatkov, komu so bili po naselitvi podrejeni.<ref>http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:107|Štih, Peter, Peršič, Janez, Problem langobardske vzhodne meje; Zgodovinski časopis, letnik 35, leto 1981, številka 4, str. 333-341</ref>

 

 

V krajih v nižini kot so [[Oglej]], [[Krmin]], Iplis, [[Čedad]], Neme, Rtin in Gumin so bivali krščanski Furlani. V Krminu je bil leta 737 sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. Krajevna imena in zgodovinski dokumenti dokazujejo, da so bile slovenske naselbine tudi v notranjosti Furlanije, med rekama Stella in Tilment, kjer so se Slovenci na tihem naselili, dobili zemljo v last in od nje plačevali davek. Vendar zaradi ločenosti od večinskih rojakov niso imeli političnega pomena in so sčasoma izgubili svojo identiteto. O njihovi naselitvi pričajo le krajevna imena.<ref>http://sl.wikisource.org/wiki/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku – Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku</ref>