|
== Življenjepis ==
Josip Rastko Močnik (pogosteje se podpisuje samo z drugim osebnim imenom: '''Rastko Močnik''') je diplomiral leta [[1968]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz [[sociologija|sociologije]] in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih [[1968]]-[[1970]] je bil časnikar pri dnevniku [[Delo]]. V letu [[1969]]-[[1970]] je študiral na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v [[Pariz]]u, v letih [[1973]]-[[1975]] na École des hautes études en sciences sociales in študij dokončal pod mentorstvom Algirdasa Greimasa.
Leta [[1983]] je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije.<ref>Močnik, Rastko: ''Teoretična izhodišča za zgodovinsko materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. {{COBISS|ID=30056704}}</ref> Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]].<ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava</ref>. Od leta [[1970]] je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta [[1997]] [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela [[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacana]], [[Émile Durkheim|Durkheima]], [[Marcel Mauss|Maussa]].
Bil je član ZJDP (Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo) oziroma UJDI (Udruženje za jugoslovensku demokratsku inicijativu) in celo prvi predsednik podružnice ZJDP v Ljubljani<ref>B. S., »Podružnica ZDJP zdaj tudi v Ljubljani«. ''Delo'', 22. september 1989.</ref> <ref>»UJDI, Jugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref> ; osnovni cilj te organizacije je bila »demokratična reintegracija Jugoslavije«. Javno je nasprotoval [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] in sovražno je bil nastrojen proti [[Demos|Demosu]]: »Z ustvarjanjem občutka ogroženosti, z netenjem vojne psihoze, z odcepitveno retoriko ustvarja propagandno zaporo in zbuja vtis, da država deluje - pod to krinko pa izvršuje skrajno problematičen družbeni prevrat.«<ref>Rastko Močnik. »'Samostojna Slovenija?' Ne, hvala!«. ''Mladina'', 4. junij 1991.</ref> . Članstvu Slovenije v zvezi Nato je seveda nasprotoval<ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik. Mirovni inštitut; ponatisnjeno v: R. Močnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Založba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref> ., Vv političnem življenju zrelih let jepa Močnikje nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].
== Viri in opombe ==
|
