Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama

dodanih 554 zlogov ,  pred 5 leti
(nadomestitev lifetime)
Leta [[1983]] je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije.<ref>Močnik, Rastko: ''Teoretska izhodišča za zgodovinsko-materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. [COBISS.SI-ID 30056704]</ref> Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]].<ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava</ref>. Od leta [[1970]] je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta [[1997]] [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela [[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacana]], [[Émile Durkheim|Durkheima]], [[Marcel Mauss|Maussa]].
 
VBil političnemje življenjučlan zrelihZJDP let(Združenje jeza Močnikjugoslovansko nastopaldemokratično spobudo) stališčoziroma radikalneUJDI levice.(Udruženje Letaza 2003jugoslovensku jedemokratsku postalinicijativu) aktivenin člancelo [[Forumprvi zapredsednik levico|Forumapodružnice zaZJDP levico]]v Ljubljani<ref>B. OpredelilS., se»Podružnica jeZDJP dozdaj nekaterihtudi aktualnihv političnihLjubljani«. ''Delo'', vprašanj22. Nasprotovalseptember je1989.</ref> razbitju<ref>»UJDI, JugoslavijeJugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref>Nasprotovanje razbitju; Jugoslavijeosnovni cilj te organizacije je pobila izjavi»demokratična R.Mreintegracija Jugoslavije«. izraženoJavno vje manjšinasprotoval objavi[[Osamosvojitev vSlovenije|osamosvojitvi časnikuSlovenije]] in sovražno je bil nastrojen proti [[DeloDemos|Demosu]]: »Z ustvarjanjem občutka ogroženosti, datumz objavenetenjem neznan</ref>vojne (nepsihoze, z odcepitveno retoriko ustvarja propagandno zaporo in zbuja vtis, da država deluje - pod to krinko pa tudiizvršuje vskrajno kasnejšemproblematičen kontekstudružbeni [[Osamosvojitevprevrat.«<ref>Rastko Slovenije|osamosvojitviMočnik. Slovenije]])»Samostojna Slovenija? Ne, hvala!«. Javno''Mladina'', pa4. jejunij nasprotoval1991.</ref> . vstopuČlanstvu Slovenije v zvezozvezi [[NATO]]Nato je seveda nasprotoval<ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik,. [[Mirovni institut]]inštitut; ponatisnjeno v: R. MocnikMočnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', ZalozbaZaložba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref> . V političnem življenju zrelih let je Močnik nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].
 
== Viri in opombe ==
1.861

urejanj