Poitalijančevanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
dodatek |
||
Vrstica 27:
* Po zlomu fašizma je Slovanom uspelo izpeljati svoj načrt. Zasedli so velik del »svete italijanske zemlje«, pobili ogromno množico Italijanov in jih pometali v kraška brezna - [[fojba|fojbe]] (več deset tisoč oseb - glej ''"[[Srce v breznu]]"''), druge pa nasilno izgnali (tudi več sto tisoč oseb).
* Povprečni Italijan, iz teh krajev, vidi fašizem kot gibanje, ki ni bilo prav tako hudobno, oziroma Italijane kot tiste, ki niso bili tako hudobni za časa vojne in tude prej. Fašizem ni nikoli nikogar zatiral in govorice o tem, da so fašisti kdaj koga spravili v [[koncentracijsko taborišče]], so zlobne laži. Ta vrsta prepričanj je vse bolj močna med Italijani v celi Italiji. Poudarimo, da tak pogled podpira tudi veliki del italijanske inteligence.
== Italijansko razumevanje italijanizacije ==
Originalno gibanje za italijanizacijo sega še v dobo [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ko je bilo odgovor [[jezikoslovec|jezikoslovcev]] na vnašanje vedno številnejših [[tujka|tujk]] v italijanski jezik. V začetku dvajsetega stoletja pa je odpor do tujk postal odpor do tujih jezikov in do ne-italijanskih [[lastno ime|lastnih imen]]. Gre predvsem za obdobje med dvema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]], ko je idejo prevzel [[fašizem]], ki je izenačil vse jezike z lokalnimi narečji, torej s kršitvami italijanščine. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so italijanski izobraženci od vselej smatrali, da so Italijani edini naravni potomci [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] in zakoniti dediči [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]], zaradi česar imajo naravno pravico do italijanizacije ozemelj, ki so v preteklosti pripadale imperiju. S tem prepričanjem je na primer potekala italijanizacija celo v [[Libija|Libiji]], čeprav ni bilo niti sledu o [[latinščina|latinskem]] izvoru obstoječih [[arabščina|arabskih]] imen. Še bolj so se fašistične oblasti čutile upravičene, da "ponovno vzpostavijo" italijanski jezik v obmejnih predelih svoje države, to je predvsem v [[Bocen]]ski pokrajini in na vzhodni meji od [[Furlanija|Furlanije]] do [[Dalmacija|Dalmacije]]. Pri tem je treba pripomniti, da je [[Avstro-Ogrska|avstrijski]] [[popis prebivalstva]] iz leta 1910 ugotovil na Bocenskem le 3 % Italijanov, medtem ko jih je bilo na vzhodni meji kar 40 %, kar pa ni preprečilo globoke italijanizacije obeh področij. Zanimivo je, da so pri tem italijanske oblasti pozabile na mesto [[Zadar]], kjer je bila prisotnost italijanskega prebivalstva višja kot na primer v [[Gorica|Gorici]], a do italijanizacije ni prišlo.
Italijanizacija seveda ni bila samo posledica kulturne zgrešenosti, in kot taka zgodovinsko odpustljiva. V veliki meri je to bila načrtovana [[politika|politična]] poteza, v skladu s [[kolonializem|kolonialističnimi]] idejami tiste dobe. Še danes veliko Italijanov misli, da je bila italijanizacija, se pravi nasilna [[asimilacija]], izvedena '''v korist''' lokalnih ne-italijanskih ljudstev, ki jim je bilo tako omogočeno življenje v Italiji.
== Glej tudi ==
| |||