Krf: Razlika med redakcijama

Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] med leti [[1916]] in [[1918]] so otok zasedle francoske pomorske sile. Na otoku je bil med leti 1916 in [[1917]] sedež [[Vlada|vlade]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v izgnanstvu. Leta 1916 se je na otoku zbrala in reorganizirala srbska vojska, ki je preživela umik preko Albanije. Tako se je do aprila 1916 na Krfu zbralo 151.828 srbskih [[Vojak|vojakov]] in civilistov. Med svojim bivanjem na otoku je precejšnji del srbskih vojakov umrl zaradi [[Utrujenost|utrujenosti]] po dolgih marših, zaradi pomanjkanja hrane ali različnih [[Bolezen|bolezni]]. Okoli 20.000 umrlih je pokopanih v morju v okolici manjšega otoka Vido (Vidos) nasproti mesta Krf. Ta del so poimenovali Modra grobnica. Na samem otočku pa je tudi [[Grobnica|grobnica]], [[Mavzolej|mavzolej]] srbske vojske z grobnico 3.000 umrlih srbskih vojakov. Med prvo svetovno vojno je bila na otočku tudi vojaška bolnišnica srbske vojske. Od tega časa na Krfu živi tudi srbska manjšina. Aprila leta 1916 se je pričelo premeščanje srbske vojske na [[Solunska fronta|Solunsko fronto]]. [[20. julija 1917]] so na Krfu podpisali [[Krfska deklaracija|Krfsko deklaracijo]], s katero se je zaključil proces tvorbe [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[Deklaracija|Deklaracijo]] sta podpisala [[Predsednik vlade|predsednik vlade]] Kraljevine Srbije [[Nikola Pašić]] in [[Ante Trumbić]] v imenu takoimenovanegatako imenovanega ''Jugoslovanskega odbora'', ki so ga sestavljali politični emigranti ([[Slovenci]], [[Hrvati]]) iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Na samem otoku je bila vzpostavljena skoraj celotna organizacija srbske [[Država|države]], ki je predstavljala tudi zametek bodoče državne uprave nastajajoče države. Tako je Krf pomembno povezan tudi z zgodovino Slovencev.