Voglajna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Kakovost vode:
..... |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.188.19 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Matiia |
||
Vrstica 36:
Voglajna je naredila veliko škode tudi 19. in 20. septembra 2010, ko je poplavila 37 stanovanjskih hiš, 38 gospodarskih poslopij, 10 industrijskih obratov ter številne ceste v Slivnici pri Celju, Šentjurju in Vrbnem. <ref>{{navedi splet |url=http://www.sentjur.si/Novice/Poplave-in-plazovi-povzrocili-veliko-skode|title=Poplave in plazovi povzročili veliko škode|publisher=Občina Šentjur|accessdate=12. marca 2015}}</ref> Ista poplava je naredila veliko škode tudi v štorski železarni. Večje poplave ob Voglajni so bile še 13. septembra 2014, ko je bil pod vodo precejšen južni del Šentjurja, hiše in gospodarski objekti so bili poplavljeni tudi v Hruševcu in Gorici pri Slivnici. Veliko težav sta povzročila tudi Voglajnina pritoka Pešnica in Kozarica.
== Kakovost vode ==
Nekaj let nazaj je bila Voglajna v spodnjem toku skoraj povsem mrtva reka, saj jo je močno onesnaževala industrija v Šentjurju, Štorah in Celju, vanjo so se stekale tudi komunalne odplake. Zaradi zelo majhnega strmca, počasnega toka in majhne količine vode se je reka zlasti v poletnih mesecih spremenila v zaudarjajoč odtočni kanal skoraj brez življenja. Z uvedbo zaprtih krogov tehnološke vode v štorski železarni in celjski industriji ter z izgradnjo centralne čistilne naprave Šentjur in industrijske čistilne naprave v štorski železarni se je stanje reke Voglajne precej popravilo. Po izgradnji celjske čistilne naprave v Tremerju so nanjo priključena tudi vsa naselja ob Voglajni od Štor do Celja, kar je še dodatno izboljšalo stanje vode v strugi Voglajne.
Po uradnih podatkih [[ARSO]] je Voglajna v dobrem kemijskem stanju in zmernem ekološkem stanju, kar še ni dobro, saj se v vodi in sedimentu nahajajo težke kovine (kobalt) ter sulfati in ostanki herbicidov. <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Poro%C4%8Dilo%20REKE%202011.pdf|title=Ocena stanja rek v Sloveniji v letu 2011| publisher=ARSO |page=29| year=2013|chapter=tabeli 2 in 6 |accessdate=12. marca 2015}}</ref>
== Ljudje in reka ==
Voglajna ni niti posebno vodnata reka niti nima dovolj velikega strmca, zato v preteklosti ni bila posebej uporabna za pogon mlinov, žag in drugih naprav. Geograf [[Milan Natek]] je pred leti natančno popisal vse mline in žage v celotnem porečju in prišel do številke 262; od tega je bilo 230 mlinov, 23 žag in devet drugih obratov. Na sami Voglajni jih je bilo na 11 lokacijah vsega skupaj samo 21. Med večjimi obrati navaja avtor Celestinov mlin in žago pod izlivom Kozarice v Hruševcu, v Vrbnem Podplašekov valjčni mlin in dve žagi, v Prožinski vasi mlin v Opoki, ki je deloval celo do 70. let prejšnjega stoletja, in na Teharjah Pocajtov mlin (tudi Turkov mlin) in žago. Slednji je deloval že v času Celjskih grofov in je z njim povezana povest Ferda Kočevarja ''Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov'' (1859). <ref>Natek 1986, str. 108–112.</ref> <ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=1197|title=Pocajtov mlin|publisher=Kamra|accessdate=14. marca 2015}}</ref> Tudi v štorski železarni so v 19. stoletju poleg parnih strojev delno uporabljali vodni pogon. <ref>{{navedi revijo|last1 = Orožen|first1 = Janko|title =O nastanku rudarstva in industrije v Celju in njegovem zaledju|journal = Celjski zbornik|pages = 56|publisher = Kulturna skupnost občine Celje|location = Celje|year = 1951|COBISS= 1845301}}</ref>
== Varstvo narave ==
Voglajna je antropogeno močno preoblikovana reka: na njej so leta 1975 zgradili 17 m visoko pregrado Tratna, za katero je nastalo 0,84 km<sup>2</sup> veliko [[Slivniško jezero]], kar je precej spremenilo pretočni režim reke dolvodno od pregrade. <ref>{{navedi splet |url=http://www.slocold.si/galerija/tratna/tratna.htm|title=Pregrada Tratna|publisher=Slovenski nacionalni komite za velike pregrade|accessdate=14. marca 2015}}</ref> V srednjem toku so jo deloma prestavili že ob gradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] v sredini 19. stoletja in tu je med železniško progo in cesto Celje–Šentjur ohranjen edini ostanek nekdanje Voglajnine struge, v katerem je zdaj manjši ribnik Vrbno. Dolvodno od [[Štore|Štor]] je reka v celoti regulirana, že pred drugo svetovno vojno so preuredili njen izliv v [[Savinja|Savinjo]]. Še obsežnejša regulacijska dela so opravili po katastrofalnih poplavah junija 1954 v [[Celje|Celju]], ko je Voglajna tudi 'izgubila' svoj nekdanji desni pritok (Vzhodno)Ložnico, ki se zdaj izliva v [[Hudinja|Hudinjo]]. <ref>{{navedi revijo|last1 = Natek|first1 = Milan|title = Poplavna področja v porečju Hudinje|journal = Geografski zbornik|volume = 22|pages = 43–44|publisher = Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU|location = Ljubljana|year = 1983|COBISS=10575405}}</ref>
| |||