Vezava na plazemske beljakovine: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
Stopnja vezave učinkovine na plazemske beljakovine je odvisna od njene [[koncentracija|koncentracije]] ter afinitete za določeno beljakovino. V območjih terapevstkih koncentracij učinkovin raste njihov delež vezave praviloma linearno z njihovo koncentracijo.<ref name=Luellmann/> Primeri učinkovin z močno izraženo vezavo na plazemske beljakovine so na primer [[varfarin]], [[tolbutamid]], [[klorpropamid]], [[metotreksat]], [[fenitoin]].<ref>Rolan PE. Plasma protein binding displacement interactions—why are they still regarded as clinically important? British journal of clinical pharmacology, 1994. 37: 125−128.</ref>
Spremenjen delež vezave določene učinkovine na plazemske beljakovine se lahko pojavi pri:<ref>Petre M., Strah A. Spremljanje plazemskih koncentracij antiepileptikov. Farm vestn 2015; 66:35–41.</ref>
* [[hipoalbuminemija|hipoalbuminemiji]] (na primer zaradi [[nosečnost]]i, ob jetrni ali ledvični bolezni, pri poškodbah, pri bolnikih v intenzivni negi, pri večjih [[opeklina]]h, bolnikih z [[aids]]om, pri slabo prehranjenih bolnikih, pri starejših od 75 let ter ob [[hipertiroidizem|hipertiroidizmu]]);
* ob [[uremija|uremiji]], ko se kopičijo endogene snovi (npr. [[sečnina]]), ki izpodrivajo beljakovine;
* ob prisotnosti snovi, ki tekmujejo za vezavna mesta na beljakovinah (druge zdravilne učinkovine, ki imajo veliko afiniteto vezave na plazemske proteine)
== Sklici ==
| |||