Sistemizacija delovnih mest: Razlika med redakcijama

'''Sistemizacija delovnih mest''' je po določilih [[Zakon o delovnih razmerjih Republike Slovenije|zakona o delovnih razmerjih]] <ref name="ZDR"> Zakon o delovnih razmerjih (2002). Pridobljeno 10.3.2015 s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-2006</ref> obvezen splošni organizacijski interni akt za vsakega [[Delodajalec|delodajalca]], ki ima zaposlenih več kot 10 [[Delavec|delavcev]]. Akt o sistemizaciji delovnih mest je pogosto poimenovan kot Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest. Določa notranjo organizacijo dela [[Podjetje|podjetja]], vključno z delovnimi mesti in njihovimi [[Opis delovnega mesta|opisi]], ki opredeljujejo [[Delovna naloga|delovne naloge]], zahtevnost dela, zahteve, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in odgovornosti posameznika na določenem delovnem mestu. <ref name="pravo"> Sistemizacija delovnih mest. (2014). Pridobljeno 10.3.2015 s http://www.pravo-kadri.si/sistemizacija-delovnih-mest</ref> <ref name="MP">Opis delovnega mesta (2015). Pridobljeno 10.3.2015 s http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/nazivi-delovnih-mest</ref> Sistemizacija delovnih mest je torej rezultat delitve dela, ki upošteva organizacijske načela [[:en:Organizational structure|delitve dela]] ter pogoje dela. Nuditi mora vse elemente, ki so potrebni za urejanje delitve dela, vodenje kadrovskih procesov in urejanje sistema plač. Osnova za sistemiziranje dela so delovne naloge, vezane na delovna mesta ali delovna področja. Sistemizacija delovnih mest mora biti predstavljena jasno, razumljivo, natančno in dosledno. <ref name="Zugelj"> Žugelj, A. (2008). ''Sistemizacija delovnih mest v podjetku Orodjarna & inženiring Alba d.o.o..''Diplomsko delo, Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.</ref>

Sistemizacija delovnih mest je vsestranski dokument, ki ima v različnih organizacijah različen pomen. Dobra sistemizacija omogoča učinkovito [[Selekcijski postopek|selekcijo kadrov]], saj služi kot podlaga za izbor najustreznejših [[Kader|kadrov]]. Ustrezna opredelitev zahtev, ki jih mora dosegati delavec na določenem delovnem mestu nam namreč omogoča, da bolj zanesljivo izberemo ljudi, ki bodo določeno delo opravljali kar najbolj učinkovito. Dobra sistemizacija delovnih mest omogoča tudi načrtovanje usposabljanja, [[:en:Promotion(rank)|napredovanja]], notranjo prerazporeditev ter izgradnjo in načrtovanje posameznikove [[Kariera|kariere]]<ref name="Kragelj"> Kragelj, R. (2003). Opisi delovnih mest. ''E-časopis: Kadrovanje.com, 2,'' str. 1-7.</ref> in tudi doseganje poslovnih rezultatov. <ref name="Zugelj"/> Služi za boljše poznavanje organizacije in njenega [[Poslovanje|poslovanja]]. Omogoča načrtovanje, organiziranje in delitev dela, ugotavljanje zahtevnosti dela, ki služi kot osnova za določanje [[Plača|plač]], vsestranski razvoj in napredovanje zaposlenih ter sklepanje [[Pogodba o zaposlitvi|pogodb o zaposlitvi]] in določanje ter razmejevanje odgovornosti in pristojnosti. <ref name="Zugelj"/> Nudi tudi osnovo za pripravo ustreznih kriterijev za nagrajevanje ter [[Motiviranje zaposlenih|motiviranje zaposlenih]]. <ref name="Repe"> Repe, M. (2007). ''Analiza in sistemizacija delovnih mest.'' Diplomsko delo, Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.</ref> Sistemizacija delovnih mest teži k nadaljnjemu razvoju organiziranosti dela <ref name="Zugelj"/>, se občasno tudi spreminja in nadgrajuje glede na potrebe in spremembe na trgu dela. <ref name="rld"> Sistemizacija delovnih mest (2015). Pridobljeno 10.3.2015 s http://www.rld.si/sistemizacija-delovnih-mest</ref>

Če delodajalec ne izpolni te svoje obveznosti, je lahko kaznovan z [[Prekršek|globo]]. Zakon naziva »sistemizacija delovnih mest« ne uporablja neposredno, zato ni nujno, da se akt tako imenuje. Delodajalec sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest enostransko, pred sprejetjem pa ga je zavezan posredovati [[Sindikat|sindikatom]] pri delodajalcu, ki morajo dati mnenje v roku osmih dni. Delodajalec mora mnenje sindikata pred sprejetjem splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti, ni pa ga dolžan upoštevati. Pri sprejemanju akta o sistemizaciji delovnih mest ima vlogo tudi [[Svet delavcev|svet delavcev]], saj zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju predvideva skupno posvetovanje med delavci in delodajalcem vsaj 15 dni pred sprejetjem odločitve. <ref name="Globocnik"> Globočnik, N. (2009). Delodajalec in organizacija dela. ''Glas gospodarstva, 8,'' 26-27.</ref>

Izdelava sistemizacije delovnih mest pri različnih organizacijah ni enoten proces, temveč se razlikuje od organizacije do organizacije. <ref name="Zugelj"/> Pri pripravi sistemizacije sledimo vnaprej postavljenim ciljem, ki so skladni s potrebami organizacije. Nato s proučevanjem organizacije zberemo potrebne podatke za izdelavo sistemizacije. Pri tem uporabljamo različne metode, na primer [[:en:Questionnaire|vprašalnik]], [[:en:Interview|intervju]] ali sistematično opazovanje. <ref name="Repe"/> <ref name="Zugelj"/> Osnova za sistemiziranje delovnih mest je delovna naloga, v katero se povezujejo opravila, vezana na določeno področje. <ref name="Zugelj"/> Zbrani podatki služijo kot osnova za izdelavo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in opisa delovnih mest. Ko sistemizacijo sprejmemo je potrebno tudi njeno stalno izpopolnjevanje.