Sistemizacija delovnih mest: Razlika med redakcijama

'''Sistemizacija delovnih mest''' je po določilih [[Zakon o delovnih razmerjih Republike Slovenije|zakona o delovnih razmerjih]] <ref name="ZDR"> Zakon o delovnih razmerjih (2002). Pridobljeno 10.3.2015 s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-2006</ref> obvezen splošni organizacijski interni akt za vsakega [[Delodajalec|delodajalca]], ki ima zaposlenih več kot 10 [[Delavec|delavcev]]. Akt o sistemizaciji delovnih mest je pogosto poimenovan kot Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest. Določa notranjo organizacijo dela [[Podjetje|podjetja]], vključno z delovnimi mesti in njihovimi [[Opis delovnega mesta|opisi]], ki opredeljujejo [[Delovna naloga|delovne naloge]], zahtevnost dela, zahteve, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in odgovornosti posameznika na določenem delovnem mestu. <ref name="pravo"> Sistemizacija delovnih mest. (2014). Pridobljeno 10.3.2015 s http://www.pravo-kadri.si/sistemizacija-delovnih-mest</ref> <ref name="MP">Opis delovnega mesta (2015). Pridobljeno 10.3.2015 s http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/nazivi-delovnih-mest</ref> Sistemizacija delovnih mest je torej rezultat delitve dela, ki upošteva organizacijske načela [[Organizational structure|delitve dela]] ter pogoje dela. Nuditi mora vse elemente, ki so potrebni za urejanje delitve dela, vodenje kadrovskih procesov in urejanje sistema plač. Osnova za sistemiziranje dela so delovne naloge, vezane na delovna mesta ali delovna področja. Sistemizacija delovnih mest mora biti predstavljena jasno, razumljivo, natančno in dosledno. <ref name="Zugelj"> Žugelj, A. (2008). ''Sistemizacija delovnih mest v podjetku Orodjarna & inženiring Alba d.o.o..''Diplomsko delo, Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.</ref>

Sistemizacija delovnih mest je vsestranski dokument, ki ima v različnih organizacijah različen pomen. Dobra sistemizacija omogoča učinkovito [[Selekcijski postopek|selekcijo kadrov]], saj služi kot podlaga za izbor najustreznejših [[Kader|kadrov]]. Ustrezna opredelitev zahtev, ki jih mora dosegati delavec na določenem delovnem mestu nam namreč omogoča, da bolj zanesljivo izberemo ljudi, ki bodo določeno delo opravljali kar najbolj učinkovito. Dobra sistemizacija delovnih mest omogoča tudi načrtovanje usposabljanja, [[Promotion(rank)|napredovanja]], notranjo prerazporeditev ter izgradnjo in načrtovanje posameznikove [[Kariera|kariere]]<ref name="Kragelj"> Kragelj, R. (2003). Opisi delovnih mest. ''E-časopis: Kadrovanje.com, 2,'' str. 1-7.</ref> in tudi doseganje poslovnih rezultatov. <ref name="Zugelj"/> Služi za boljše poznavanje organizacije in njenega [[Poslovanje|poslovanja]]. Omogoča načrtovanje, organiziranje in delitev dela, ugotavljanje zahtevnosti dela, ki služi kot osnova za določanje [[Plača|plač]], vsestranski razvoj in napredovanje zaposlenih ter sklepanje [[Pogodba o zaposlitvi|pogodb o zaposlitvi]] in določanje ter razmejevanje odgovornosti in pristojnosti. <ref name="Zugelj"/> Nudi tudi osnovo za pripravo ustreznih kriterijev za nagrajevanje ter [[Motiviranje zaposlenih|motiviranje zaposlenih]]. <ref name="Repe"> Repe, M. (2007). ''Analiza in sistemizacija delovnih mest.'' Diplomsko delo, Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.</ref> Sistemizacija delovnih mest teži k nadaljnjemu razvoju organiziranosti dela <ref name="Zugelj"/>, se občasno tudi spreminja in nadgrajuje glede na potrebe in spremembe na trgu dela. <ref name="rld"> Sistemizacija delovnih mest (2015). Pridobljeno 10.3.2015 s http://www.rld.si/sistemizacija-delovnih-mest</ref>

*Osiromašen [[Razvoj človeških virov|razvoj kadov]]razvoj kadrov