Tehniški muzej Slovenije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[slika:Grad Bistra.JPG|thumb|200px|Grad Bistra]]
'''Tehniški muzej Slovenije''' (kratica '''TMS''') je [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]], namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske [[tehnika|tehniške]] kulturne dediščine. Sedež muzeja je v [[Kartuzijanski samostan Bistra|kartuzijanskem samostanu Bistra]] v [[Bistra|Bistri]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]], kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področjapodročij [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[promet]]a, [[gozdarstvo|gozdarstva]], [[lesarstvo|lesarstva]], [[lov]]stva, [[ribištvo|ribištva]], [[tekstil]]a, [[tisk]]arstva in [[elektrotehnike|elektrotehnike]].
 
Poleg tega sodita v sklop TMS še [[Muzej pošte in telekomunikacij]] v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] in Javni zavod Bogenšperk, ki na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]] skrbi za stalno razstavo o [[Janez Vajkard Valvazor|Janezu Vajkardu Valvazorju]]. Za javnost je odprt tudi depo Soteska pri [[Straža, Šentrupert|Straži]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kjer je na ogled zbirka cestnih [[vozilo|vozil]].
 
Direktorica muzeja je Natalija Polenec.
 
Tehniški muzej Slovenije (TMS) je bil ustanovljen leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom, da evidentira, dokumentira, zbira, ureja, hrani in zavaruje tehniško kulturno dediščino, tehniške premične spomenike in znamenitosti na področju Slovenije. Uredba o ustanovitvi Tehniškega muzeja Slovenije je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951, v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 pa še pravilnik o ustroju in poslovanju.
Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), dr. Orest Jarh (1998-2014), od leta 2014 vodi muzej Natalija Polenec. TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 do 2014 je bila uprava na Parmovi 33 v Ljubljani in od leta 2014 dalje na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Največ težav so imeli s pridobivanjem ustreznih depojskih in razstavnih prostorov. V začetku so našli rešitev v formiranju in ustanavljanju tehniških zbirk na področju Slovenije, ki so se z leti večinoma osamosvojile (kovaški muzej v Kropi, delavski muzej na Ravnah, mestni muzej v Idriji, tekstilni muzej v Kranju, steklarska zbirka v Hrastniku, železarski muzej na Jesenicah, premogovniški muzej v Velenju). Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno šele leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki.
Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. oktobra 1953 v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki.
Danes so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke ter občasne razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila in tiskarstva elektrotehnike.
TMS ima posamezne muzejske zbirke tudi drugod po Sloveniji: Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, geodetsko in Valvasorjevo grafično zbirko na gradu Bogenšperk pri Litiji, ogledi depo v Soteski pri Dolenjskih Toplicah, Usnjarno Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Pantzovo gravitacijsko žičnico v Soteski med Bledom in Bohinjem.
 
==Zunanje povezave==