Kočevarji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kočevarji v Sloveniji so združeni v Zvezi kočevarskih organizacij, ki si prizadeva za reden pouk kočevarskega in nemškega jezika.
Vrstica 12:
V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg tega pa tudi priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine kočevskih vasi (112 od 177) pa niso obnovili, od 123 cerkva na Kočevskem jih je ostalo le 28. Morda tisoč Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska po vojni so večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik.
 
Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter l. 1994 [[Društvo Peter Kosler]][http://gottscheer.eu/index.html] v [[Kočevju|Kočevje]]. Leta 2008 je bil ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]] L. 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in [[TD Pod Srebotnikom]], decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali Kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju, se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji na način, kot sta priznana italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore/ muzej in sadovnjak starih sadnih sort. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Do. Toplice) uredil večnamenski prostor ˝Dvorano Augusta Schaura˝, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in knjigo a arhitekturni dediščini Kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravlja ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine in ima otroško skupino, ki v kočevarščini tudi nastopa. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, Michaea Ruppeja. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski.
Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter [[Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler]][http://gottscheer.eu/index.html] v [[Kočevju|Kočevje]].
 
==Sklici==