Galski imperij: Razlika med redakcijama

dodanih 34 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
(razširjeno infopoplje, dodane povezave in odstavek Ime)
m
'''Galski imperij''' (tudi '''Galsko cesarstvo''', [[latinščina|latinsko]] {{aut|Imperivm Galliarvm}}) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju [[Rimski imperij|rimske]] Galije, Španije in Britanije obstajala med leti 260 in 274.
 
Galski imperij so na višku moči sestavljale rimske province [[Galija]], [[Rimska Britanija]], [[Spodnja Germanija|Spodnja ]] in [[Gornja Germanija]] in nekaj časa [[Hispanija]]. Nastal je kot secesija od Rimskega imperija v času [[Kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ko so [[Sasanidi]] leta 260 ujeli cesarja [[Valerijan I.|Valerijana]], njegov sin [[Galien]] pa se je soočil z upori v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in Podonavju ter vdori barbarov. Po sporu o plenu po zmagi nad [[Germani]] med cesarjevim sinom [[Salonin]]om in vojskovodjo Silvanom ter provincijskim namestnikom v Gornji Germaniji Postumom je slednji zavzel [[Köln|Colonio Agrippino]], usmrtil Salonina ter se razglasil za cesarja. Kmalu so njegovo oblast priznali tudi v Galiji, Britaniji in Hispaniji.
 
Z uspešno obrambo meje pred barbari, podporo vojske in prebivalstva se je Postum utrdil, toda po sicer uspešnem spopadu z upornim vojaškim poveljnikom v Gornji Germaniji, Lelijanom, so ga vojaki usmrtili. Njegova naslednika, Viktorin in Tetrik sta bila precej manj uspešna v obrambi meje na [[Ren]]u. Imperij je prenehal obstajati, ko se je zadnji vladar Tetrik po vdoru rimske vojske v Galijo med [[bitka na Katalaunskih poljanah|bitko na Katalaunskih poljanah]] leta 274 predal cesarju [[Avrelijan]]u.
2.676

urejanj