Absorpcijski zakon: Razlika med redakcijama

Oslabitev vpadlega žarka d''dII'' v tanki plasti je premo sorazmerna debelini te plasti (d''dxx'') in jakosti vpadle svetlobe ''I'', sorazmernostni koeficient pa imenujemose imenuje [[absorpcijski koeficient]] ''μ''. Absorpcijski koeficient določene raztopine je odvisen od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] svetlobe ''λ'' in [[koncentracija|koncentracije]] [[topljenec|topljenca]] ''c'':

: <math>dI \mathrm{d} I = -\mu(\lambda,c)\,I\,dx \mathrm{d} x \!\, . </math>

Z [[integral|integracijo]] vidimose vidi, da [[svetlobni tok]] z debelino plasti ''x'' [[eksponentna funkcija|eksponentno]] pojema:

: <math> I = I_0 e^{-\mu(\lambda,c)x} \!\, . </math>

: <math> E =\log_{10}\frac{I_0}{I} \!\, . </math>

: <math> \mu = k'(\lambda) c \!\, . </math>

Za razredčena barvila se lahko zato ekstinkcijoekstinkcija zapišemozapiše kot:

: <math> E = k'cx\log_{10}e = k c x \!\, . </math>

Pri tem je <math>k(\lambda) = k'(\lambda)\log_{10}e</math> sorazmernostna konstanta, odvisna le od valovne dolžine vpadle svetlobe. VidimoVidi se, da je ekstinkcija premo sorazmerna dolžini, ki jo svetloba prepotuje v snovi.

Različne oblike absorpcijskega zakona so neodvisno odkrili [[Francozi|francoski]] [[matematik]] in astronom [[Pierre Bouguer]] leta [[1729 v znanosti|1729]], [[Nemci|nemški]] matematik, [[fizik]] in [[astronom]] [[Johann Heinrich Lambert]] leta [[1760]] ter nemški [[kemik]], fizik in matematik [[August Beer]] leta [[1852]].