Metafora: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rvv
Vrstica 32:
* ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube)
 
Metafora se je iz prvotnega območja [[retorika|retorike]] in [[poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[veda|vede]], postala je [[predmet]] [[lingvistika|lingvistike]], [[literarna veda|literarne vede]], [[psihologija|psihologije]], [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[filozofija jezika|filozofije jezika]], [[semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[jezikJezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore).