Jakob I. Angleški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo |
||
Vrstica 1:
{{Infobox royalty
| name =Kralj Jakob VI. in I.
| title =[[Kralj Škotov]], [[Angleški kralj]] in [[Kralj Irske]]
Vrstica 13:
| royal house =[[Stuarti]]
| royal anthem =
| father =[[Henry Stuart, lord
| mother =[[Marija I. Škotska]]
| birth_date ={{birth date|1566|6|19|df=yes}}
| birth_place =Edinburški grad
|
[[27. marec]], [[1625]]
| death_place =
| place of burial=
|}}
Vrstica 29 ⟶ 30:
Leta 1603 je nasledil [[Elizabeta I. Angleška|irsko in angleško kraljico Elizabeto I.]], ki je bila zadnja vladarica iz tudorske dinastije in je umrla brez potomca. Jakob je vladal vsem trem kraljestvom še nadaljnih 22 let do svoje smrti leta 1625. Obdobje njegovega vladanja je znano kot Jakobska era.
==Življenje==
===Rojstvo===
Jakob je bil edini sin [[Marija I. Škotska|Marije I. Škotske]] in njenega drugega moža, [[Henrik Stuart, lord Darnley|Henrika Stuarta, lorda Darnleya]]. Njegova starša sta bila pravnuka [[Henrik VII. Angleški|kralja Henrika VII. Angleškega]] in vnuka [[Margareta Tudor|Margarete Tudor]], starejše sestre [[Henrik VIII. Angleški|kralja Henrika VIII.]]. Marijino vladanje na Škotskem je bilo nezanesljivo, saj sta bila ona in njen mož rimokatoličana in sta se bojevala proti upornim protestantskim plemičem. Med neuspešnim zakonom Marije in Henrika, se je slednji na skrivaj zavezal upornikom in je tri meseca pred Jakobovim rojstvom načrtoval umor kraljičinega privatnega tajnika, Davida Rizzia.
Jakob se je rodil 19. junija 1566 v Edinburškem gradu kot najstarejši sin in naslednik vladarice. S tem je dobil dva tradicionalna naziva: vojvoda Rothesaya ter princ in veliki stevard Škotske. Krščen je bil 17. decembra 1566 na katoličanski ceremoniji v [[grad Stirling|gradu Stirling]] kot ''Karel Jakob'' ([[Angleščina|angleško]] ''Charles James''). Njegovi botri so bili [[Karel IX. Francoski]], [[Elizabeta I. Angleška]] in [[Emanuel Filibert, vojvoda Savoja]]. Med krstom Marija ni dovolila nadškofu, da bi mu pljunil v usta, kot je bila to navada.
Jakobov oče, Henrik, je bil ubit 10. februarja 1567 v Edinburghu. Eden od razlogov umora je lahko maščevanje Rizzijove smrti. Jakob je podedoval očetova naziva ''vojvoda Albanyja'' in ''grof Rossa''. Njegova mati Marija je bila že tako ali tako nepopularna in njena poroka z [[Jakob Hepburn, 4. grof Bothwellski|Jakobom Hepburnom, 4. grofom Bothwellskim]], ki je bil osumljen umora Henrika, je povečala slab vtis na njej. Junija 1567 so protestantski uporniki aretirali Nariji in jo zaprli v grad Loch Leven. Od takrat naprej nikoli več ni videla svojega sina. 24. julija je bila prisiljena abdicirati v korist svojemu sinu Jakobu, ki je bil takrat star eno leto, in imenovati svojega nezakonskega polbrata, [[Jakob Stewart, grof Morayski|Jakoba Stewarta, grofa Morayskega]], za regenta.
==Poroka in otroci==
| |||