Jadralno letalo: razlika med redakcijama

m
*''Metoda aerozaprege'' uporablja vleko jadralnega letala z močnejšim [[motor]]nim letalom; obe letali sta povezani z vrvjo dolžine več deset metrov. Pilot jadralnega letala na ustrezni višini oz. v vzgorniku odpne [[vrv]] ter začne prosto jadrati. Vrv lahko v nujnih primerih popusti tudi vlečno letalo. Med letom v zapregi mora pilot jadralnega letala leteti brez večjih odklonov od poti vlečnega letala, sicer lahko pride do težav, sploh v primeru, da jadralno letalo leti bistveno višje od vlečnega letala. Ta način vzleta omogoča pridobivanje poljubne višine in takojšen vstop v območje dviganja.
 
*''Vzlet s pomočjo vitlavitle'' uporablja [[vitel]] na tleh, ki hitro navije cca. 1000 [[meter|metrov]] vrvi (lahko tudi manj ali več)jeklenice, na katero je pripeto jadralno letalo. Tak vzlet je precej hiter in tudi pridobivanje višine je hitrejše. Metoda, ki se precej uporablja v nekaterih evropskih državah (predvsem za šolanje), je tudi veliko cenejša od vleke z motornim letalom. Vendar je dolžina poleta majhna, če pilotu po odmetu vrvi ne uspe najti termike ali drugega dviganja, saj je pridobljena višina po tej metodi le 300 - 500 metrov (odvisno od dolžine vrvi). Uporaba vitla pomeni tudi nekoliko povečano obremenitev jadralnega letala v primerjavi z aerozaprego.
 
*''Jadralna letala s pomožnim motorjem'' so danes precej priljubljena, saj za njihov vzlet ni potrebno vlečno letalo ali vitel, temveč večinoma lahko poletijo sama. V zraku se motor in propeler pospravita v trup in letalo nato leti kot klasično jadralno letalo. Za delovanje, zagon in zaustavitev motorja skrbi posebna elektronika, kar pilotu olajša rokovanje z motorjem. Obstajajo tudi jadralna letala s šibkejšimi motorji, ki služijo le podaljševanju doleta, nimajo pa zadostne moči za samostojen vzlet (za vzlet je zato potrebna ena od ostalih metod). Motor je koristen tudi v primeru, ko se pilot znajde zelo nizko in se lahko z zagonom motorja reši pred izvenletališkim pristankom. Ti motorji so danes že precej zanesljivi, vendar mora pilot kljub temu vedno imeti na dosegu teren za morebitni izvenletališki pristanek. Precej nesreč je namreč že nastalo zaradi odpovedi motorja nad neprimernim terenom.
Obstajajo tudi jadralna letala s šibkejšimi motorji, ki služijo le podaljševanju doleta, nimajo pa zadostne moči za samostojen vzlet (za vzlet je zato potrebna ena od ostalih metod).
Motor je koristen tudi v primeru, ko se pilot znajde zelo nizko in se lahko z zagonom motorja reši pred izvenletališkim pristankom. Ti motorji so danes že precej zanesljivi, vendar mora pilot kljub temu vedno imeti na dosegu teren za morebitni izvenletališki pristanek. Precej nesreč je namreč že nastalo zaradi odpovedi motorja nad neprimernim terenom.
 
V preteklosti sta se precej uporabljala tudi start s pomočjo vlečnega avtomobila, ki je pospešil letalo (podobno vzletu z vitlo) in start z napeto elastiko, ki se je uporabljal pri startu s pobočja (metoda je bila zelo pogosta na samem začetku jadralnega letalstva).
 
== Preleti in tekmovanja z jadralnimi letali ==
1.354

urejanj