Srčno popuščanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Reverted to revision 4386197 by SportiBot. (TW)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 13:
MeshID = D006333|
}}
'''Sŕčnorad popúščanjete mam jure''' je [[bolezen]] [[Srce|srca]], ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine [[Kri|krvi]], da bi z njo oskrbelo celoten [[organizem]]. Do srčnega popuščanja lahko privedejo praktično vse bolezni srca, daleč najpogostejša vzroka pa sta zvišan krvni tlak ([[arterijska hipertenzija]]) in [[koronarna bolezen srca]] (zoženje koronarnih arterij, zaradi katerega srčna mišica ni zadostno prekrvljena). Med pogostejšimi vzroki so še bolezni srčnih zaklopk, alkohol, virusna obolenja srčne mišice ([[miokarditisi]]). Ko vzrok ni jasen oziroma je vrojen v posamezniku, govorimo o idiopatskih [[kardiomiopatijah]], ki so bodisi dilatativne (razširjeno srce), hipertrofine (zadebeljeno srce) ali restriktivne (togo srce).
 
[[Srce]], ki popušča, ne zmore črpati s [[kisik|kisikom]] obogatene [[kri|krvi]] iz [[pluča|pljuč]] po [[telo|telesu]]; zato prihaja do zastoja [[Kri|krvi]] v pljučih in nezadostne prekrvljenosti preostalih [[organ (biologija)|organov]]. Zaradi zastoja [[kri|krvi]] v [[pluča|pljučih]] [[bolnik|bolniki]] tožijo o težki sapi, ki se lahko pojavlja ob naporu, pri resnejših oblikah [[srce|srčnega]] popuščanja pa tudi v mirovanju. Bolniki pogosto lažje dihajo, če imajo dvignjeno vzglavje (t. im. ortopneja). [[Kri]] zastaja tudi v [[jetra|jetrih]] in [[noge|nogah]], kar se kaže z otekanjem. Zaradi nezadostne prekrvljenosti organov pa prihaja do opešanosti in hujšanja, tkiva, ki niso zadostno prekrvljena, pa začnejo sproščati t. im. nevrohormone in presnovke, ki dodatno poslabšujejo delovanje organizma. [[Bolezen]] pogosto spremljajo motnje [[električni sistem srca|električnega sistema srca]], posledica česar so lahko motnje srčnega [[Ritem|ritma]], kar je [[smrt|smrtno]] nevarno.