Redakcija: 15:10, 8. marec 2015 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj ods. Link FA/GA ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:29, 15. april 2015 uredi razveljavi 149.62.90.117 (pogovor) Zamenjava strani s/z '* Kategorija:Morfologija rastlin Kategorija:Hrana' Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 1: ~~{{zapomen\|plod v medicini\|Plod (medicina)}}~~ ~~[[Slika:Forest fruits from Barro Colorado.png\|thumb\|right\|200px\|Različni tipi plodov]]~~ ~~'''Plód''' ali '''sád''' je v [[botanika\|botaniki]] dozorelo [[jajčece]] v stanju [[seme]]nske zrelosti [[cvet]]oče rastline. Sestoji se iz [[seme]]n in osemenja ali oplodja.~~ Plod lahko pomeni tudi '''[[sadje]]''', vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer [[sliva]], [[jabolko]] in [[pomaranča]]. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v [[kulinarika\|kulinariki]], so na primer [[buča\|buče]], [[oves]], [[paradižnik]] in [[zeleni poper]]. Ti spadajo med [[zelenjava\|zelenjavo]] oziroma poper med [[začimba\|začimbe]]. ~~== Zgradba ploda ==~~ ~~[[Slika:Pericarp (PSF).png\|\|thumb\|right\|100px\|Zgradba ploda: 1.endokarp, 2.seme, 3.mezokarp, 4.eksokarp]]~~ Plod se sestoji iz [[seme]]n in osemenja ali oplodja, ki se imenuje perikarp ([[grščina\|gr.]] ''peri'' = okoli, ''karpos'' = plod). Osemenje je pogosto sestavljeno iz treh slojev<ref name="Bot">Dr. Božo Krajnčič. ''Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo''. Ljubljana: [[Univerza v Ljubljani]], Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, [[Biotehniška fakulteta]]. ISBN 978-961-251-026-8.</ref>: * zunanji sloj eksokarp ([[grščina\|gr.]] ''exo'' = zunaj) * srednji sloj mezokarp ([[grščina\|gr.]] ''mesos'' = srednji) * notranji sloj endokarp ([[grščina\|gr.]] ''endon'' = notri) Od zunaj navznoter skoraj vse plodove ovija eksokarp (zunanji sloj) in endokarp (notranji sloj), ki obdaja seme. Veliko plodov ima med njima mezokarp - srednji, običajno sočen ovoj.<ref>''Vodnik po botaniki'' (2006). Tomaž Sinkovič, Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 961-6275-04-6</ref>. Ker v mnogih primerih osemenje nastane iz stene plodnice, sta eksokarp in endokarp pogosto enoslojna in ustrezata povrhnjici plodnih listov. Mezokarp, ki je povečini debel in sočen pa v mnogih primerih ustreza sredici plodnih listov.<ref name="Bot" /> ~~== Nastanek ploda ==~~ ~~[[Slika:Nectarine Fruit Development.jpg\|thumb\|right\|200px\|Razvoj ploda [[breskev\|breskve]] (''Prunus persica'')]]~~ [[Oploditev]] sledi [[oprašitev\|oprašitvi]] in plodni listi (karpeli), ki so nosilci ženskih semenskih zasnov, začno po oploditvi rasti. Spremenijo obliko, otrdijo ali omesenijo in se postopno spremenijo v zrel plod. ~~== Razdelitev plodov ==~~ ~~Obstaja več klasifikacij plodov. Danes večina morfologov plodove uvršča v tri skupine<ref>Tomaž Sinkovič (2000). ''Uvod v botaniko''. Ljubljana. ISBN 961-6275-04-6</ref>:~~ * [[enostavni plod]]ovi * [[birni plod]]ovi * [[soplodje\|soplodja]] ~~Enostavni in birni plodovi so monantokarpni, ker se razvijejo iz enega cveta, soplodja pa so poliantokarpna, ker se razvijejo iz socvetja.<ref name="Bot" />~~ ~~=== Enostavni plodovi ===~~ ~~Za enostavne plodove je značilno, da nastajajo vedno iz enega [[pestič]]a, če pa je v cvetu več pestičev, nastane tudi več plodov. Delimo jih v sejalne plodove in zaprte plodove.~~ * Za sejalne plodove je značilno, da [[seme]]na raztrosijo. Imajo večinoma suho osemenje in vsebujejo več semen. Za sejalne plodove je značilno, da se njihov perikarp prej ali slej posuši in da nastanejo napetosti, ki povzročijo sunkovito odpiranje perikarpa, pri čemer se semena iztrosijo npr. [[mak]], [[klinčnice]]. * Za zaprte plodove je značilno, da jih trajno obdaja osemenje in da odpadejo skupno z njim. Zaprti plodovi so lahko sočni ali suhi. K sočnim, zaprtim plodovom prištevamo npr. jagode [[vinska trta\|vinske trte]], [[pomaranča\|pomaranče]] in [[limona\|limone]], plod [[češmin]]a, plod [[paradižnik]]a, [[kaki]]... K zaprtim plodovom prištevamo tudi koščičaste plodove npr. [[breskva]], [[marelica]], [[sliva]], [[oljka]]. K zaprtim suhim plodovom prištevamo [[oreh]]e, oreške, plod [[srobot]]a, plod [[zlatica\|zlatice]], plodovi [[brest (drevo)\|bresta]], [[jesen]]a in [[breza\|breze]], [[lešnik]]i, [[bukev\|bukov]] žir, [[hrast]]ov želod in plod [[navadna ajda\|navadne ajde]], ... ~~=== Birni plodovi ===~~ Za birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorija v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. [[malinjak]] in [[navadna robida\|robida]]. Pri [[jagodnjak]]u so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo. ~~=== Soplodja ===~~ Soplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo [[smokva]], [[murva]], [[pravi kostanj]], [[figovec]], [[ananas]], storžek [[hmelj]]a. Med soplodja prištevamo tudi [[storž]]e [[iglavec\|iglavcev]]: [[smreka]], [[Jelka (drevo)\|jelka]], [[bor (drevo)\|bor]] ter omesenele [[brin]]ove storže. ~~== Razširjanje plodov in semen ==~~ ~~V glavnem ločimo dve vrsti razširjanja semen in plodov:~~ * Lastno razširjanje ([[avtohorija]]) - rastlina sama razpolaga z mehanizmom za izmetavanje semen in plodov. Ob dotiku semen [[nedotik]]e (''Impatiens''), se eksplozivno izvržejo. * Razširjanje s pomočjo zunanjih dejavnikov ([[aloharija]]) poteka s pomočjo : ~~:* [[voda]] ([[hidrohorija]]),~~ ~~:* [[veter]] ([[anemohorija]]),~~ ~~:* [[živali]] ([[zoohorija]]) - [[človek]] ([[antropohorija]]), [[mravlje]] ([[mirmekohorija]]), [[ptiči]] ([[ornitohorija]])~~ ~~== Viri in opombe ==~~ ~~{{opombe}}~~ ~~== Zunanje povezave ==~~ ~~{{Wikislovar\|plod\|Plod}}~~ ~~{{Plod}}~~ ~~{{Botanika}}~~ [[Kategorija:Plod\|*]] [[Kategorija:Morfologija rastlin]]

Plod: Razlika med redakcijama