Poklicna rehabilitacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Metkag (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Metkag (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
Poklicno rehabilitacijo lahko razumemo kot proces, s pomočjo katerega delovnemu [[invalidnost|invalidu]] omogočimo nadaljevanje ali vzpostavitev zaposlitve, saj lahko z rehabilitacijo nezaposljivega invalida spremenimo v zaposljivega, tako da pripomoremo k boljšemu delovnemu učinku invalida, s tem pa postane tudi zanimiv za [[delodajalec|delodajalce]]. Cilj poklicne rehabilitacije je, da invalidu omogoči, da si zagotovi ustrezno zaposlitev ter jo tudi obdrži in v njej napreduje. S tem rehabilitacija pripomore k posameznikovi ponovni [[socializacija|vključitvi v družbo]] ter obenem invalidni osebi nudi boljše počutje, zmanjšanje bolečine, materialno varnost, osebne dohodke in posledično tudi neodvisnost.<ref>Petaros, N. (2006). Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija ter zaposlovanje invalidov. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.</ref>
Obenem je tudi multidisciplinarno področje, ki se osredotoča na ljudi z [[bolezen|boleznimi]], [[duševna motnja|motnjami]] ali neko drugo pomanjkljivostjo, ki vpliva na zmožnost opravljanja poklica, ter jih spodbuja in usmerja k okrevanju, izboljšanja kakovosti življenja in povečevanju [[kompetence (kadrovsko področje)|kompetentnosti]].<ref>Švab, V. (2004). Uvod. V: Švab, V. (ur.), Psihosocialna rehabilitacija (11-12). Ljubljana: ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje. </ref>
Precej podobno poklicno rehabilitacijo definira tudi [[Zakon]] o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki pravi, da je poklicna rehabilitacija celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno [[usposabljanje|usposobi]] za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli ter ponovno vključi v [[delovno okolje|delovno okolje]] oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki (70. člen ZPIZ-2).
Ta zakon tudi ureja vse v zvezi s poklicno rehabilitacijo, od pravic in pogojev pridobivanja, do načinov izvajanja, in sicer od 70. do vključno 80. člena. <ref name="Ime">Uradni list RS, št. 96/2012 z dne 14. 12. 2012: 1. podpoglavje: ZPIZ-2</ref>
 
Vrstica 12:
=== Zaposleni ali zavarovanec ===
 
Pravico do poklicne rehabilitacije ima po 72. členu ZPIZ-a vsaka oseba, pri kateri je prišlo do nastanka II. stopnje invalidnosti, kar pomeni, da je poškodovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več (41. člen ZPIZ-2). Če je ta oseba ob nastopu invalidnosti mlajša od 55 let, ima pravico do rehabilitacije, če se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za neko delo, ki ga bo opravljala polni [[delovni čas|delovni čas]]. Če pa je ob dnevu nastanku invalidnosti posameznik mlajši od 50 let, mu rehabilitacija pripada tudi v primeru, da se lahko usposobi le za delo, ki ga bo opravljal krajši delovni čas, a najmanj štiri ure dnevno. Kdor pridobi pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za delo na zakonsko določen način in v skladu z obveznostmi, ki so zapisane v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.<ref name=" Ime "/>
 
=== Zagotavljanje rehabilitacije ===
 
V Sloveniji je osebi, ki ima sklenjeno delovno razmerje, poklicno rehabilitacijo dolžan zagotoviti delodajalec, pri katerem je bila ta oseba zaposlena v času nastanka invalidnosti, za posameznike, ki so bili ob nastopu invalidnosti [[brezposelnost|brezposelni]], pa je dolžan poskrbeti zavod, ki v obeh primerih tudi pokrije stroške rehabilitacije. Za potrebe rehabilitacije lahko tako z zavodom kot z delodajalcem sodeluje tudi [[Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije|zavod za zaposlovanje]] (79. člen ZPIZ-2). Če delodajalec oziroma odgovorna oseba invalidu ne omogoči poklicne rehabilitacije ter če mu ne zagotovi pravice do premestitve ali skrajšanega delovnega časa, se to smatra kot [[prekršek]], ki se kaznuje z globo.<ref name=" Ime "/>
 
=== Rehabilitacija kot izbira ===
Vrstica 25:
 
Rehabilitacija se lahko oblikuje preko različnih načinov, in sicer lahko poteka kot:
* kratkotrajno usposabljanje in [[izobraževanje]]
*praktično delo na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcidelodajalcih oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja
*izobraževanje na ustreznih šolah in kot druge oblike izobraževanja
*izobraževanje ob delu v času, ko je delovni invalid že premeščen na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom, obenem pa se za delo usposablja po izobraževalnih programih šole ali drugih ustreznih programi izobraževanja. To je posebna oblika rehabilitacije, s katero mora invalid izrecno soglašati.
Vrstica 34:
= Pogodba o poklicni rehabilitaciji =
 
V [[pogodba|pogodbi]] o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje ter zavarovanec oziroma poškodovana oseba, ko postane [[odločba]] o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna, je potrebno opredeliti obliko in način rehabilitacije ter začetek in trajanje, toretorej časovni potek rehabilitacije, vanjo pa se vključi tudi natančnejše pogoje za usposabljanje zavarovanca za delo ter pogoje in časovne roke za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končanem okrevanju. Prav tako so v tej pogodbi opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Z zakonom je določeno, da pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev sodelujejo organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje, slednjemu pa morata zavarovanec in izvajalec rehabilitacije najmanj vsakih 6 mesecev poročati o izvajanju in poteku okrevanja (77. člen ZPIZ-2).<ref name=" Ime "/>
 
= Pravice znotraj poklicne rehabilitacije =