Log pod Mangartom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +slika
m tn
Vrstica 21:
Hiše so bovškega alpskega tipa, vrhhlevne z visokimi strehami. Številne so danes preurejene v počitniške hiše. Nekoč prometno pomembno naselje, ki je živelo od pripreganja, [[vzdrževanje cest|vzdrževanja ceste]], pluženja snega ter rudnika svinca in cinka v Rajblu, se vse bolj spreminja v [[turizem|turistično]]. Tudi v Logu so poskušali z rudarjenjem, vendar je bilo rude premalo. Domačini na skromnih površinah pridelujejo krompir, fižol, repo in korenje, ob hišah je nekaj sadja, sicer pa se ukvarjajo z živinorejo (krave in drobnica). Danes sta opuščeni planini Možnica in Koritniška planina, pasejo še na Mangrtski planini. Glavna hrana domačinov je bila zato skuta, sir, čompova polenta, batuda,... Okoliška pobočja so porasla z gozdom bukve, gabra in smreke.
 
Med obema gručama hiš je 4,5 km dolg predor [[Štoln]], ki so ga izvrtali leta 1903 za odvod vode iz [[rudnikarudnik]]a [[svinec|svinca]] v Rajblu (Cave del Predil). V njem so med prvo svetovno vojno zgradili tudi električno železnico, s katero so se rudaji prevažali na delo. Do vstopa Slovenije v Schengenski prostor, je bil pred vhodom tudi obmejni mejni prehod in kapelica sv. Barbare.
 
Župnijska [[cerkev sv. Štefana, Log pod Mangartom|cerkev sv. Štefana]] iz [[18. stoletje|18. stoletja]] ima bogato okrašeno notranjost. Stropne poslikave so delo [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]].