Willebrord Snell van Royen: Razlika med redakcijama

Snell van Royen je študiral [[pravo]] na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]]. Okoli leta [[1600]] je potoval v več [[Evropa|evropskih]] dežel. Leta [[1602]] je odšel v [[Pariz]], leta [[1607]] pa je v Leidnu diplomiral.

Leta [[1613]] je na Univerzi v Leidnu nasledil svojega očeta Rudolpha Snella ([[1546]]—[[1613]]1546—1613) in predaval [[matematika|matematiko]].

Prvi je od leta [[1614]] (1615) do [[1617]] začel meriti [[poldnevnik|poldnevniški]] (meridianski) lok med [[Alkmaar]]om in [[Bergen op Zoom|Bergen]]om zaradi določitve [[Zemljin polmer|velikosti]] [[Zemlja|Zemlje]]. Pri tem si je pomagal s postopkom [[triangulacija|triangulacije]], ki jo je sam razdelal. Postopek je že leta [[1533]] proučeval [[Regnier Gemma Frisius|Frisius]]. Mesti sta ležali narazen za 1° in Snell je izmeril vrednost 1 poldnevniške stopinje 107,395 km. Današnja sprejeta vrednost je okoli 111 [[kilometer|km]]. Svoj postopek je objavil leta 1617 v delu ''Holandski [[Eratosten]]'' (''Eratosthenes Batavus''), ki ga smatrajo za začetek [[znanost|znanstvene]] [[geodezija|geodezije]].

Leta [[1618]] je uredil astronomska opazovanja Landgravea Williama IV. Hesseškega ''Coeli et siderum in oe errantim observationes Hassiacae''.

Snell je leta [[1620]] (1621), dobro desetletje potem, ko so sestavili prve [[daljnogled]]e natančnotočno določil smer lomnjenega [[svetloba|svetlobnega]] žarka skozi [[steklo]]. Po matematični poti je leta [[1621]] določil [[lomni zakon]] svetlobe ([[Snellov zakon]]), ki izhaja iz [[Huygensovo načelo|Huygensovega načela]]:

kjer sta <math>\alpha</math> vpadni in <math>\beta</math> lomni kot, ''c'' [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum|praznem prostoru]] in <math>c'</math> hitrost svetlobe v [[snov]]i, ''n'' pa [[lomni količnik]] (kvocient) snovi. Zakon je neodvisno od njega odkril pet let kasneje [[René Descartes|Descartes]] leta [[1626]]. Snellov zakon je šele leta [[1703]] objavil [[Christiaan Huygens|Huygens]] v svojem delu ''Dioptrica''.

Istega leta 1621 je Snell še izboljšal [[Arhimed]]ove metode in določil [[pi|&pi;''π'']] na 35 (34) decimalk in pri tem uporabljal enak [[mnogokotnik]] kot [[Adriaaen van Roomen|van Roomen]] leta [[1593]] (1597) s številom stranic <math>n=10737411824=2^{30}</math>.

Leta 1921 je izdal dodatek k delu ''Holandski Eratosten'' ''Cyclometria sive de circuli dimensione'', leta [[1624]] pa še ''Tiphys Batavus'', kjer je opisal [[loksodroma|loksodromo]], ravno [[črta|črto]] na [[krogla|krogli]], ki seka vsak [[poldnevnik]] pod enakim [[kot]]om. Delo o [[trigonometrija|trigonometriji]] ''Doctrina triangulorum'' je izšlo leto po njegovi smrti [[1627]].

{{portal|Astronomijaastronomija|{{ispa}}}}