Redakcija: 10:33, 13. april 2015 izvorno besedilo 194.249.71.204 (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:34, 13. april 2015 izvorno besedilo Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.232 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.71.204 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 93.103.224.27 Novejše urejanje →
Vrstica 16: == Življenje == [[Slika:Anton Aškerc - Akropolis in piramide.pdf\|thumb\|Anton Aškerc - Akropolis in piramide]] Rodil se kot ~~miro~~ prvi sin v kmečki družini v Globokem pri Rimskih Toplicah. Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v [[Senožete]] nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na [[Štajerska\|Štajerskem]]: v [[Podsreda\|Podsredi]], [[Šmarje pri Jelšah\|Šmarjah pri Jelšah]], pri [[Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah\|Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah]], v [[Vitanje\|Vitanjah]], v Sv. Marjeti, [[Mozirje\|Mozirju]], [[Škale\|Škalah]] pri [[Velenje\|Velenju]]. Svoje pisanje je začel v '' [[Ljubljanski zvon\|Ljubljanskem zvonu]] ''. V Podsredi, kjer je služboval kot kaplan (1881‒83), se zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado ''Anka''. Ob ljubezni se je zavedel svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu. Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu ''[[Deutsche Wacht]]''. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije. Leta 1898 se je sprl z mariborskim škofom in odločil se je za predčasno upokojitev. Zanimal se je za sodobno znanost, zlasti za evolucijsko teorijo in njegova verska skepsa se je poglabljala, kar pa je bilo sporno za duhovnika. Nato je služboval kot mestni arhivar na ljubljanskem magistratu. Rad je potoval po vzhodnih deželah, doživetja je popisoval v potopisih. Od leta ~~drag~~1900 do leta 1902 je bil urednik ''Ljubljanskega zvona''. Pod njegovim vodstvom je bil natisnjen ''Prešernov album'', 1902 so izšle [[France Prešeren\|Prešernove]] ''[[Poezije (France Prešeren)\|Poezije]]'' z Aškerčevim uvodom. Uredil in izdal je tudi ''Poezije'' [[Dragotin Kette\|~~otina~~Dragotina Ketteja]]. Umrl je v Ljubljani, v 56. letu starosti. ==Študij== Vrstica 49: Pesem ''Slikarjeva slika'' je razdeljena na tri dele in opisuje slikarja Stanka, ki je upodobil nezvesto ljubico v podobi Madone, da bi si pomiril srce. Kljub temu je nesrečen blodil po svetu, dokler ni stopil v samostan, kjer je bila njegova podoba Madone. Nekoliko se je pomiril, a pravi mir je dobil šele v smrti. Pesem je pisana v nibelunški kitici. Pesem je ilustracija Aškerčeve dileme, saj kot duhovnik ni smel gojiti ljubezni do ženske. V samostanski cerkvi je podoba [[sveta Marija\|device Marije]], v njej vidi v svojo ljubezen, ki jo enači z Marijo. Aškerc kod duhovnik je oskrunil vero, saj v podobi božanstva vidi telesno in ne duhovno lepoto. =====''Lirske in epske poezije (1896)'' ===== Zbirka je sestavljena iz treh ciklov: ''~~smarice~~Razni motivi'', ''Iz popotnega dnevnika'' in ''Iz pesmarice neznanega siromaka''. V ciklu ''Razni motivi'' so ljubezenske pesmi ''Moja Muza'' ... Njegova muza ni mehkužna, ampak je odločna. Ne poseda v mesečini, ampak ljubi dan in vroče sonce. Pesem opeva Ano Pečovnik. Tu je še poetična pesem (''Moderni pegaz''), domovinske pesmi (''Mi vstajamo! '', ''Slovenskim sókolom''), filozofska pesem (''Jaz'' ‒ človek je samo nemočen delček vesolja, ki se nenehno bojuje in trpi, saj je njegov boj neuspešen; življenje je polno prevar in razočaranj). Cikel ''Iz popotnega dnevnika'' vsebuje pesmi, ki so nastale v [[Benetke\|Benetkah]] (''V gondoli'', ''V baziliki sv. Marka'', ''V Doževi palači''), v [[Sarajevo\|Sarajevu]] (''Mohamedanki'', ''Mujezin''), v [[Novi Sad\|Novem Sadu]] (''Srbsko dekle''), v [[Carigrad]]u (''Na Galatskem mostu'', ''Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj'', ''Selamlik''). Cikel ''Iz pesmarice neznanega siromaka'' obravnava socialno tematiko in razredne razlike med revnimi delavci in bogatimi. Pesem ''Delavčeva hči'' govori o lepem dekletu, ki ima revne starše in ki ga zaradi nižjega socialnega statusa kljub lepoti ne bodo snubili bogati snubci. V cikel sodijo pesmi: ''Božična pesem siromakova'', ''Pomladna oda siromakova'', ''Dva pogreba'' …

Anton Aškerc: Razlika med redakcijama