Anton Aškerc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje |
|||
Vrstica 16:
== Življenje ==
[[Slika:Anton Aškerc - Akropolis in piramide.pdf|thumb|Anton Aškerc - Akropolis in piramide]]
Rodil se kot miro prvi sin v kmečki družini v Globokem pri Rimskih Toplicah. Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v [[Senožete]] nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na [[Štajerska|Štajerskem]]: v [[Podsreda|Podsredi]], [[Šmarje pri Jelšah|Šmarjah pri Jelšah]], pri [[Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah|Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah]], v [[Vitanje|Vitanjah]], v Sv. Marjeti, [[Mozirje|Mozirju]], [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]]. Svoje pisanje je začel v '' [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] ''.
V Podsredi, kjer je služboval kot kaplan (1881‒83), se zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado ''Anka''. Ob ljubezni se je zavedel svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu.
Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu ''[[Deutsche Wacht]]''. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije.
Vrstica 49:
Pesem ''Slikarjeva slika'' je razdeljena na tri dele in opisuje slikarja Stanka, ki je upodobil nezvesto ljubico v podobi Madone, da bi si pomiril srce. Kljub temu je nesrečen blodil po svetu, dokler ni stopil v samostan, kjer je bila njegova podoba Madone. Nekoliko se je pomiril, a pravi mir je dobil šele v smrti. Pesem je pisana v nibelunški kitici. Pesem je ilustracija Aškerčeve dileme, saj kot duhovnik ni smel gojiti ljubezni do ženske. V samostanski cerkvi je podoba [[sveta Marija|device Marije]], v njej vidi v svojo ljubezen, ki jo enači z Marijo. Aškerc kod duhovnik je oskrunil vero, saj v podobi božanstva vidi telesno in ne duhovno lepoto.
=====''Lirske in epske poezije (1896)'' =====
Cikel ''Iz pesmarice neznanega siromaka'' obravnava socialno tematiko in razredne razlike med revnimi delavci in bogatimi. Pesem ''Delavčeva hči'' govori o lepem dekletu, ki ima revne starše in ki ga zaradi nižjega socialnega statusa kljub lepoti ne bodo snubili bogati snubci. V cikel sodijo pesmi: ''Božična pesem siromakova'', ''Pomladna oda siromakova'', ''Dva pogreba'' …
| |||