Kitajska: Razlika med redakcijama

[[Slovenščina]] in večina drugih zahodnih jezikov uporablja različne izpeljanke besede Kitajska (Kina, China,...) in predpone »Sino-« ter »Sin-«. Te oblike verjetno izvirajo iz [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Č'in|dinastija Čin]], ki je prva združila celotno narodno ozemlje Kitajcev <ref>The American Heritage Dictionary of the English Language, 4. izdaja, Boston in New York, Houghton-Mifflin (2000) pravi, da je beseda ''China'' (Kitajska) izpeljanka iz ''Qin + Sino''.</ref>. Za razliko od ostalih jezikov, ki uporabljajo predpono izvirajočo iz »qin«, v slovenskem jeziku, tako kot tudi v večini jezikov bivše Sovjetske Zveze, uporabljamo predpono »kitaj-«, ki izvira iz imena nekdanje pokrajine »Qitai«, ki se je nahajala na zahodnem delu današnje Kitajske. Danes, na tem območju lahko najdemo le še mesto s tem imenom. Glede na to, da slovanomSlovanom, svet onkraj puščav današnje zahodne Kitajske, ni bil znan, so celotno območje poimenovali po tistem, kar jim je bilo še znano, po Qitai-u, torej Kitajska.

Prve neolitske kulture so se na Kitajskem pojavile že v [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletju pr. n. št.]] Vasi teh kultur so postopoma prerasle v mesta z močno razslojenim prebivalstvom in v prvi polovici drugega tisočletja pr. n. št. se je na Kitajskem razvila civilizacija. Prvo državo so vodili kralji iz [[vladarska rodbina|vladarske rodbine]] Shang. Uvedli so upravo s stalnim uradništvom in stalno vojsko za obrambo pred ljudstvi s severa.

Vladarska rodbina Zhou je leta [[771 pr. n. št.|771 pr.n.št.]] pregnala vladarsko rodbino Shang. Oblikovala se je fevdalna družba, saj je plemstvo za služenje v vojski in upravi od kralja v dar dobilo kos zemlje. Zemljo so obdelovali kmetje, ki so fevdalcem plačevali davek, opravljali namakalna dela in služili v vojski. Odnose v družbi so utrdili z izdajo zakonika Zhou-li.