Tanker za utekočinjeni zemeljski plin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
pravopis |
||
Vrstica 9:
== Natovarjanje in raztovarjanje ==
Natovarjanje UZP se izvaja v več korakih. Na začetku so tanki polni zraka, kar omogoča lažje vzdrževanje cevi in črpalk. V primeru, da bi takoj naložili tovor, bi lahko prišlo do eksplozije. Prav tako
Najprej je treba narediti inertno amtosfero, to se naredi z gorenjem dizla z zrakom, kar proizvede (CO<sub>2</sub>) in zmanjša koncentracijo kisika do pod 4%. Še vedno ni možno takoj naložiti tovor, ker bi CO<sub>2</sub> zamrznil in lahko poškodoval črpalke.
Tekoči UZP se potem vodi do uplinjevalnika, kjer se spremeni v plin. Potem ga ogrejejo na 20 °C in se ga vodi do tankov, kjer izpodrine prejšnji inertni plin (CO<sub>2</sub>). Sprva se CO<sub>2</sub> spusti v atmosfero,
Zdaj so tanki na okoljski temperaturi in napolnjeni (deloma) z metanom. Tekoči UZP se vodi do razpršilnikov, ki ohladijo tanke. Odvečni plin, ki izpari, se ponovno utekočini ali pa odpadno
Ker ni možno zagotoviti popolne izolacije, se med plovbo del metana uplini. Nekatere ladje uporabljajo ta plin za pogon ladijskih motorjev, druge pa imajo naprave za ponovno utekočinjenje. Tipičen tanker ima 4 do 6 rezervoarjev. LNG tankerji imajo v večini dvojni trup. V vsakem tanku so ponavadi tri potopljene črpalke.
Ko tanker doseže pristanišče, se
== Glej tudi ==
| |||