Aljažev stolp: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Babna8 (pogovor | prispevki)
Babna8 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 39:
Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes pozna pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer), kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu. [[Župnija Dovje|Župnik v Dovju]] [[Jakob Aljaž]], je med svojim službovanjem na [[Dovje|Dovju]] začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Temu se je skušal upreti tako, da je od dovške občine za en [[goldinar]] kupil [[Topografski vrh|vrh]] [[Triglav]]a (16 m<sup>2</sup>).<ref>{{navedi revijo |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:20487 |first=Peter |last=Mikša |title=Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne |language=Slovene |trans_title=National Battles in Mountaineering in the Slovene Lands Until World War I |journal=Zgodovina za vse: vse za zgodovino |issn=1318-2498 |pp=65–68}}</ref> Načrtoval in financiral je majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postavil [[Anton Belec]] iz Šentvida s pomočnikom 7. avgusta 1895. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram. Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo. V stolp je dal namestiti kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal slikar [[Marko Pernhart]]. Ko je ta izginila, jo je zamenjala panorama [[Vinko Mazi|Vinka Mazija]].
 
Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji stolpa uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, a se je Aljaž obtožbam uprl.<ref>MIKŠA, Peter. Aljažev stolp in Jakob Aljaž : najvišji posestnik. ''SLO'', ISSN 2350-4641, feb. 2015, št. 5, str. 30-35, ilustr.</ref>
 
Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Opremljen je s [[strelovod]]om. Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za [[kulturni spomenik državnega pomena]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199981&stevilka=3862 Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena], [[Uradni list Republike Slovenije]], 5. oktober 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.</ref>, kmalu zatem pa je postal last države.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199989&stevilka=4260 Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL)], [[Uradni list Republike Slovenije]], 4. november 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.</ref>