Liberalizem: Razlika med redakcijama

odstranjenih 244 zlogov ,  pred 4 leti
čiščenje
(slog)
(čiščenje)
 
== Etimologija in opredelitev ==
Vse različice besede (''liberalno'', ''[[svoboda]]'', ''[[libertarnost]]'') izhajajo iz latinske besede ''liber'' 'prost'. Leta 1375 je bila beseda v rabi za ''[[sedem svobodnih umetnosti]]'' (''septem artes liberales'') in je pomenila klasično izobrazbo, ki jo je dajala srednjeveška univerza. Drugi pomeni so 'prosto' (1387), 'brez omejitev' (1433), 'dovoljeno' (1530) in slabšalno 'brez glave' (16. in 17. stoletje).<ref name="Gross, p. 5"/> V [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]] je beseda pridobila na pozitivnih pomenih in je 1781 pomenila 'brez predsodkov', ter 1823 'brez fanatizma'.<ref name="Gross, p. 5"/> Od sredine 19. stoletja se je beseda ''liberalno'' nanašala na politične [[Liberalna stranka|stranke in gibanja]] po vsem svetu. {{uredi | date = december 2010}}
 
== Zgodovina ==
{{See also|Srednji vek|Razsvetljenstvo|Ameriška revolucija}}
[[Slika:Johannes Adam Simon Oertel Pulling Down the Statue of King George III, N.Y.C. ca. 1859.jpg|right|thumb| Johannes Adam Simon Oertel. ''Pulling Down the Statue of King George III, N.Y.C.'', ca. 1859. Slika je [[romantika|romantizirana]] različica dogodkov po razglasitvi [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike]] [[Kontinentalna vojska|Kontinentalni vojski]] in rezidentom New York City, ki jo je bral [[George Washington]] 9. julija 1776.]]
 
Pojav [[Renesansa|Renesanse]] v 15. stoletju je pomagal oslabiti vprašanja o obstoju institucij srednjega veka, začela se je ponovna oživitev zanimanja za znanost iz [[Antika|antičnega obdobja]].<ref>Johnson, p. 28. ''Dante was not just a medieval man, he was a Renaissance man too. He was highly critical of the church, like many so scholars who followed him.''</ref> V 16. stoletju se je [[protestantska reformacija]] razvila iz pogledov, ki so videli [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]] kot zatiralsko, ki je podpirala [[Fevdalizem|fevdalno]] in veličastno strukturo evropske družbe.<ref>Colton and Palmer, p. 75. ''They might wish to manage their own religious affairs as they did their other business, believing that the church hierarchy was too much embedded in a feudal, baronial, and monarchical system with which they had little in common.''</ref> Cerkev je začela [[protireformacija|protireformacije]], ki je vsebovala starodavna načela, kar je privedlo do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne (verske) vojne]] v 17. stoletju. V [[Kraljevina Anglija|Angliji]] je [[Angleška državljanska vojna|državljanska vojna]] privedla do obglavljenja [[Charles I of England|Kralja Karla I.]] leta 1649. Parlamentu je na koncu uspelo, s [[slavno revolucijo]] v letu 1688, vzpostavitev omejene [[Ustavna monarhija|ustavne monarhije]]. Glavni vidiki zgodnje liberalne ideologije so nastale iz teh dogodkov, zgodovinarji Colton in [[Robert Palmer Roswell|Palmer]] pa so značilni za to obdobje, v naslednjih letih:
 
 
[[Slika:En Mendigorría.jpg|thumb|250px|right|alt=Black and white engraving showing large numbers of soldiers arrayed against one another at the Battle of Mendigorría |[[Liberalizem and radicalizem v Španiji|Liberalci]] so se pripravljali za napad na [[Karlisti|Karliste]] v [[Bitka pri Mendigorríji|bitki pri Mendigorríji]] (1835), najpomembnejšem soočenju [[Prva Karlinška vojna|prve Karlinške vojne]]. Tako bitka in vojna sta povzročili hude poraze za konservativne Karliste. [[Karlinška vojna]] je bila dejavna v [[Španija|Španiji]] skozi vse 19. stoletje, tako Karlisti nikoli niso uspeli prevzeti oblasti.]]
 
Liberalci so v 19. stoletju želeli razviti svet brez vladne intervencije ali pa vsaj brez prevelike vladne intervencije. Zavzemali so se za ideale [[Negativne svoboščine|negativnih svoboščin]], kar pomeni odsotnost prisile in brez zunanjih pritiskov.<ref>Heywood, p. 47.</ref> Verjeli so, da vlade predstavljajo veliko breme in so hoteli vlado, ki se ne vmešava v življenja posameznikov.<ref>Heywood, pp. 47–8.</ref> Liberalci so se hkrati zavzemali tudi za širitev [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]] in za povečanje obsega [[Prosti trg|prostega trga]] in [[Prosta trgovina|proste trgovine]].
Slednji način ekonomskega razmišljanja je bil formaliziran z [[Adam Smith|Adamom Smithom]] v svojem monumentalnem delu ''[[Wealth of Nations]]''(1776), ki revoluciarno vpliva na področja ekonomije in pa stanje "nevidne roke" prostega trga kot mehanizem samoregulacije, ki niso odvisna od zunanjih motenj.<ref>Heywood, p. 52.</ref> V zavetju liberalizma,''[[laissez-faire]]'' gospodarski sistem v 19. stoletju je nastal s polno trdnostjo, zlasti v Združenih državah Amerike in v Združenem kraljestvu.<ref>Heywood, p. 53.</ref>
{{See also|Socialni liberalizem}}
[[Slika:National-insurance-act-1911.jpg|thumb|200px|right|alt=Leaflet, titled "Dawn of hope," showing a sick man being attended to by a doctor, with the caption "Support the Liberal government in their policy of social reform". |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] brošura [[Liberalna stranka (UK)|Liberalne stranke]], ki je izrazila podporo [[Nacionalni zakon o zavarovanju 1911|Nacionalnemu Zakonu o zdravstvenem zavarovanju iz leta 1911]]. Zakonodaja, ki je koristna za bolne in brezposelne delavce, je prispevala mejnik v razvoju [[Socialno varstvo|socialnega varstva]].]]
 
V 20. stoletju se je začel razcvet liberalizma. [[Prva svetovna vojna]] se je pokazala kot velik izziv za liberalne demokracije, ki so na koncu porazile diktatorske države [[Centralne sile|Centralnih sil]]. Vojna je prispevala k propadu starejših oblik vladavin, vključno z [[imperiji]] in [[Dinastija|dinastičnimi državami]]. Število republik v Evropi je doseglo 13 do konca vojne v primerjavi s samo tremi na začetku vojne leta 1914.<ref>Mazower, p. 3.</ref> Ta pojav je postal očiten v [[Ruski imperij|Rusiji]]. Pred vojno, se je ruska monarhija povsem opomogla od [[Rusko-Japonska vojna|izgub na Japonskem]] in političnem boju s [[Ustavno demokratska stranka|kadeti]], močnem liberalnem bloku v [[Duma|Dumi]]. Soočanje z velikim pomanjkanjem osnovnih potrebščin je pripeljalo do [[Februarska revolucija|širokih nemirov v začetku leta 1917]], [[Nikolaj II Rusija|car Nikolaj II]] je bil odstavljen v marcu, po treh stoletjih [[House of Romanov|Romanove vladavine]] in omogočilo liberalcem razglasitev republike. Pod negotovim vodstvom [[Alexander Kerenski|Alexandra Kerenskega]] je [[Ruska začasna vlada|Začasna vlada]] slabo opravljala nadaljnje sodelovanje Rusije v vojni jeznih odzivov [[Petrogradski Sovjeti|Petrograjskih delavcev]], ki so se pomikali vse bolj v levo. [[Boljševiki]], [[Komunizem|komunistična]] skupina pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], je izkoristila politično priložnost iz te zmešnjave in začela [[Oktobrska revolucija|Drugo revolucijo]] v Rusiji še v istem letu. Komunistična zmaga je predstavljala velik izziv za liberalizem, kar je pripeljalo do rasti totalitarnih režimov, ki so se zaradi gospodarskih težav, ki so pretresli zahodni svet leta 1930, izkazali za zelo uničujoče.
 
Kot del projekta za omejitev pooblastila vlade, različni liberalni teoretiki, kot so naprimer [[James Madison]] in [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Baron de Montesquieu]] so zasnovali pojem delitve oblasti, sistem za enakomerno porazdelitev vladnih organov med [[Executive (vlada)|izvršno]], [[Legislature|zakonodajno]] in [[Sodstvo|sodstveno]] vejo.<ref name="Young, p. 31"/> Vlade se morajo zavedati, liberalci ohraniti, da slabo in nepravilno vodenje da ljudem organ za strmoglavljenje odločbe, da s kakršnimi koli in vsemi možnimi sredstvi, tudi s pomočjo nasilja in revolucije, če je potrebno.<ref>Young, p. 32.</ref> Sodobni liberalci so pod vplivom [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] še naprej podpirali omejene ustavne vlade, medtem ko so se zavzemali tudi za državne službe in določbe za zagotovitev enakih pravic. Sodobni liberalci trdijo, da so formalna ali uradna jamstva pravic posameznika brezpredmetna, ko posamezniki nimajo materiala pomeni, da koristi te pravice, ki predlaga večjo vlogo države v upravljanju gospodarske zadeve.<ref>Young, pp. 32–3.</ref> Zgodnji liberalci prav tako postavili temelje za ločitev države in cerkve. Kot dediči [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so liberalci verjeli, da mora kateri koli družbeni in politični reda postati [[soglasja vladanih|iz ljudskih interakcij]], ne pa iz [[prava Divine|božje volje]].<ref name="Gould, p. 4">Gould, p. 4.</ref> Številni liberalci so bili [[Atheism|odkrito sovražni]] do [[verskega prepričanja]], ampak najbolj koncentrirane svoje nasprotovanje sindikatov verske in politične oblasti, trdi, da vera lahko uspevajo na lastno, brez uradnega sponzorstva ali od uprave stanje.<ref name="Gould, p. 4"/>
 
Beyond označuje jasno vlogo države v sodobni družbi, liberalci so prav obsedeni nad pomenom in naravo najbolj pomembnega načela v liberalni filozofiji: prostost. Od 17. do 19. stoletja, so liberalci od [[Adam Smith]] do [[John Stuart Mill]]-konceptualizirali prostosti kot odsotnost vpliva vlade in drugih posameznikov, ki trdijo, da bi vsi ljudje morali svobodo razvijati svoje edinstvene sposobnosti in zmogljivosti, ne da bi jih sabotiral drugi.<ref name="Young, p. 33">Young, p. 33.</ref> Mill's ''[[On Liberty]]''(1859), ena od klasičnih besedil v liberalni filozofiji, razglaša, da "je edina svoboda, ki si zasluži ime, je, da je opravljena v naše dobro in na svoj način".<ref name="Young, p. 33"/> Podpora za ''[[laissez-faire]]'' [[kapitalizem]] je pogosto povezana s tem načelom, s [[Friedrich Hayek]] trditvami, v delu ''[[Road to tlačanstvo]]''(1944), ki se nanaša na prosti trg, ki naj bi preprečeval totalitarni nadzor s strani države.<ref>Wolfe, p. 74.</ref> V začetku poznega 19. stoletja je novo pojmovanje svobode začela liberalna intelektualna arena. Ta nova vrsta svobode je postala znano kot [[pozitivna svoboščina]], ki se razlikuje od predhodne [[Negativna svoboščina|negativne različice]], ki jo je najprej razvil britanski filozof [[Thomas Hill Green]]. Green je zavrnil idejo, da so ljudje lahko le posledica lastnih interesov, s poudarkom na zapletene okoliščine, ki so vključene v razvoj naše moralne narave.<ref name="Adams, pp. 54–5">Adams, pp. 54–5.</ref> V zelo velikem koraku za prihodnost sodobnega liberalizma, je tudi naloga, socialnih in političnih institucij krepitev svobode posameznika in identitete.<ref name="Adams, pp. 54–5"/> Foreshadowing-ove nove svoboščine kot svobodno dejanje, ne pa da se prepreči trpljenje od dejanj drugih, Green napisal naslednje:
 
====Liberalizem v Sloveniji====
 
{{škrbinski razdelek}}
 
=== Kritika in podpora ===
== Po svetu ==
=== Evropa ===
=== Amerika ===
=== Azija in Afrika ===
== Vpliv in influenca ==
== Psihologija ==
Na osebna politična prepričanja lahko vplivata tako dednost kot okolje. Raziskava znanstvenikov izvedena na Harvardu in Univerzi v Kaliforniji v San Diegu leta 2010 meni, da je liberalizem vsaj delno razložen z genetsko nagnjenostjo k motnji, ki išče novosti. Študija je ugotovila pozitivno korelacijo med prisotnostjo 7R variante DRD4 gena, [[dopamin]]skega receptorja gena in osebne težnje, da imajo liberalne poglede, vendar le pod pogojem, da imajo "velike socialne mreže", opredeljene v raziskavi, z več kot deset prijatelji v srednji šoli<ref>http://news.discovery.com/human/is-there-a-liberal-gene.html</ref>
 
== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}
 
== Reference ==
* Kirchner, Emil. ''Liberal parties in Western Europe''. Cambridge: Cambridge University Press, 1988. ISBN 0-521-32394-0
* Knoop, Todd. ''Recessions and Depressions'' Westport: Greenwood Press, 2004. ISBN 0-313-38163-1
 
* Koerner, Kirk. ''Liberalism and its critics''. Oxford: Taylor & Francis, 1985. ISBN 0-7099-1551-9
* Lightfoot, Simon. ''Europeanizing social democracy?: the rise of the Party of European Socialists''. New York: Routledge, 2005. ISBN 0-415-34803-X
6.820

urejanj