Bezeg: razlika med redakcijama

odstranjenih 2.916 zlogov ,  pred 6 leti
m
Redakcija 4416967 uporabnika Maj1011 (pogovor) razveljavljena - skopirano z http://users.volja.net/copranje/bezeg.htm
(opis)
m (Redakcija 4416967 uporabnika Maj1011 (pogovor) razveljavljena - skopirano z http://users.volja.net/copranje/bezeg.htm)
*Skupina '''smrdljivi bezeg''' je, v nasprotju z drugimi vrstami, [[zelišče|zelnata]] rastlina. Vsako leto zrastejo nova stebla. Zrastejo do 1.5–2 [[meter|m]] visoko.
** ''[[Sambucus adnata]]'' ('''Azijski smrdljivi bezeg'''; Himalaja in južna Azija; rdeče jagode)
** ''[[Sambucus ebulus]]'' ('''Evropski smrdljivi bezeg'''; srednja in južna Evropa, severozahodna Afrika in jugozahodna Azija; črne jagode)
** '''Opis'''
** Bezeg 
 
Bezeg raste grmih. Grmi bezga zrastejo tudi do 10 m visoko. Cvetovi bezga so rumenkasto bele barve, iz cvetov pa se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode.  
Cvetovi bezga imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Nekaterim ta vonj ugaja, drugim pač ne. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže jagode niso užitne. 
 
Bezeg praviloma cveti v mesecu juniju, medtem ko jagode dozorijo v septembru.  
 
Raste ob sončnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu pa ga bomo zelo težko našli.  
 
ZDRAVILNI DELI RASTLINE 
<nowiki> </nowiki>V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod.  
 
 
Sušimo jih na svežem zraku, vendar ne na soncu. Tako bo bezgovo cvetje ohranilo svojo zlato rumeno barvo. Posušeno cvetje shranimo v platnene ali papirnate vrečke. 
 
ZDRAVILNE LASTNOSTI IN UPORABA 
<nowiki> </nowiki>Surovih bezgovih jagod ne jemo. Uživanje le teh povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico.  
 
Bezgovi listi in mladi poganjki ter cvetovi vsebujejo sestavine, ki v našem telesu vzpodbudijo delovanje znojnic. Hkrati pa bezgovi cvetovi tudi pospešujejo izločanje seča ter pomagajo pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. 
 
Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem.  
Pa še tole: zmotno je namreč prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj. Ugotovljeno je bilo namreč, da snovi imajo, ki jih bezgovo cvetje vsebuje neprimerno večjo vlogo pri potenju, kot toplota čaja. Zadostuje, da pijete srednje topel čaj in povzročil bo pričakovano količino potenja.  
 
Bezgov čaj pa se uporablja tudi pri zdravljenju bronhitisa, kašlja, začetni pljučnici, hudem nahodu, stiski pri dihanju, astmi pa tudi pri revmatičnih boleznih 
Pri pomanjkljivemu izločanju seča in zmanjšanem delovanju ledvic, ter za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu je pa zelo priporočljiv čaj bezgovih listov. 
 
Bezeg s pomočjo svojih sestavin uravnava nivo sladkorja v krvi, zaradi tega je koristen in zdravilen tudi za sladkorne bolnike.  
 
Bezgov čaj pa tudi čisti kri.  
 
Bezgova čežana ni samo okusna jed, je prijetnega vonja in okusa. Hkrati pa tudi odlično naravno odvajalo, ki ne povzroča krčev. Njen naloga je pospeševanje prebave in čiščenje krvi.  
 
Bezgova kašo pripravimo iz bezgovih listov. Sveže natrgane in zmečkane liste povremo v enaki količini mleka. Tako nastane gosta kaša. Uporabljamo jo za obkladke pri opeklinah in krvavitvah iz zlate žile.  
 
Grgranje bezgovega čaja nam pomiri zobobol. 
 
Kuhan sok iz bezgovih jagod velja za krepčilo.  
 
==Reference==