Anton Aškerc: Razlika med redakcijama

[[Slika:Anton Aškerc - Akropolis in piramide.pdf|thumb|Anton Aškerc - Akropolis in piramide]]

Rodil se kot prvi sin v kmečki družini v Globokem pri Rimskih Toplicah. Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v [[Senožete]] nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na [[Štajerska|Štajerskem]]: v [[Podsreda|Podsredi]], [[Šmarje pri Jelšah|Šmarjah pri Jelšah]], pri [[Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah|Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah]], v [[Vitanje|Vitanjah]], v Sv. Marjeti, [[Mozirje|Mozirju]], [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]]. Svoje pisanje je začel v '' [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] ''.

Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu ''[[Deutsche Wacht]]''. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije.

Leta 1898 se je sprl z mariborskim škofom in odločil se je za predčasno upokojitev. Zanimal se je za sodobno znanost, zlasti za evolucijsko teorijo in njegova verska skepsa se je poglabljala, kar pa je bilo sporno za duhovnika. Nato je služboval kot mestni arhivar na ljubljanskem magistratu. Rad je potoval po vzhodnih deželah, doživetja je popisoval v potopisih. Od leta 1900 do leta 1902 je bil urednik ''Ljubljanskega zvona''. Pod njegovim vodstvom je bil natisnjen ''Prešernov album'', 1902 so izšle [[France Prešeren|Prešernove]] ''[[Poezije (France Prešeren)|Poezije]]'' z Aškerčevim uvodom. Uredil in izdal je tudi ''Poezije'' [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]]. Umrl je v Ljubljani, v 56. letu starosti.