Poklicna rehabilitacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Metkag (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: = Definicija = Poklicno rehabilitacijo lahko razumemo kot proces, s pomočjo katerega delovnemu invalidu omogočimo nadaljevanje ali vzpostavitev zaposlitve, saj lahko z r...
 
Metkag (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
Poklicna rehabilitacija je dolgotrajen in kompleksen postopek, s katerim pomagamo osebam, ki so se huje poškodovale ali zbolele, zaradi česar je njihova delovna sposobnost slabša, kar jim otežuje delo. Tem ljudem skušamo omogočiti, da še naprej čim bolje in čim lažje opravljajo svoj poklic, in jim tako nekoliko olajšamo življenje.
= Definicija =
 
= Definicija =
Poklicno rehabilitacijo lahko razumemo kot proces, s pomočjo katerega delovnemu invalidu omogočimo nadaljevanje ali vzpostavitev zaposlitve, saj lahko z rehabilitacijo nezaposljivega invalida spremenimo v zaposljivega, tako da pripomoremo k boljšemu delovnemu učinku invalida, s tem pa postane tudi zanimiv za delodajalce. Cilj poklicne rehabilitacije je, da invalidu omogoči, da si zagotovi ustrezno zaposlitev ter jo tudi obdrži in v njej napreduje. S tem rehabilitacija pripomore k posameznikovi ponovni vključitvi v družbo ter obenem invalidni osebi nudi boljše počutje, zmanjšanje bolečine, materialno varnost osebne dohodke in posledično tudi neodvisnost.<ref>Petaros, N. (2006). Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija ter zaposlovanje invalidov. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.</ref>
Obenem je tudi multidisciplinarno področje, ki se osredotoča na ljudi z boleznimi, motnjami ali neko drugo pomanjkljivostjo, ki vpliva na zmožnost opravljanja poklica, ter jih spodbuja in usmerja k okrevanju, izboljšanja kakovosti življenja in povečevanju kompetentnosti.<ref>Švab, V. (2004). Uvod. V: Švab, V. (ur.), Psihosocialna rehabilitacija (11-12). Ljubljana: ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje. </ref>
Vrstica 68 ⟶ 69:
 
Ker je poklicna rehabilitacija kompleksen proces, se strokovnjaki s tega področja poslužujejo različnih metod. V začetni fazi je predvsem pomemben intervju, ki nam služi za zbiranje podatkov o obravnavani osebi, pogosto pa že med tem izvajamo tudi svetovanje, da tako odpravimo ali preprečimo težave, ki bi lahko oteževale začetek in potek rehabilitacije. Nato bolnika tudi telesno pregledamo, da ugotovimo, do katere stopnje segajo njegove omejitve, ves čas pa skrbno vodimo zdravniško dokumentacijo. Pomembno je tudi, da si ogledamo in preučimo, kakšno je delovno mesto, na katerem je oseba zaposlena, kakšne gibe in telesne položaje zahteva od posameznika ipd. Na podlagi vsega tega lahko nato oblikujemo diagnozo in načrt okrevanja.<ref name=" FVA "/>
 
= Glej tudi =
 
= Viri =