Vegetarijanstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z ': Kategorija:Diete Kategorija:Etične teorije Kategorija:Načrtno življenje' |
m vrnitev sprememb uporabnika 95.87.138.143 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 1:
: ''Glej članek [[rastlinojedci]] za rastlinojede živali.''
{{Vegetarijanstvo}}
'''Vegetarijánstvo''' je način življenja, pri katerem [[človek]] ne jé [[meso|mesa]] in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so [[usnje]], [[krzno]], [[svila]] itd. To je širok pojem, saj vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore. Vzroki zanj so lahko etični, zdravstveni, ekonomski, verski ali filozofski.
Izraz, ki izvira [[latinščina|latinske]] besede ''vegus'' (čil, zdrav) – beseda torej ne izhaja iz angleške besede ''vegetable'' (zelenjava)<ref>[http://www.vegsoc.org/news/2000/canapes.html Vegetarian Society UK]
''The Vegetarian Society created the word vegetarian from the latin 'vegetus' meaning 'lively' (which is how these early vegetarians claimed their diet made them feel) in 1847 and it has always excluded fish and fish products such as caviar''
in [http://www.vegsoc.org/news/2000/21cv/history.html Vegetarian Society UK] ''The term vegetarian has nothing to do with vegetables, but is taken from the Latin word for lively - vegetus.''</ref> –, so sestavili ustanovitelji prvega [[Britansko društvo vegetarijancev|združenja vegetarijancev]] leta [[1847]] v pristaniškem mestu [[Ramsgate]].<ref>Oxford English Dictionary: »''The general use of the word appears to have been largely due to the formation of the Vegetarian Society at Ramsgate in 1847.''«</ref>
== Vrste vegetarijanstva ==
Obstaja veliko vrst vegetarijanstva, ti seznami pa prikazujejo nekatera vprašljiva živila. Osnovne in najbolj razširjene diete so:
* [[Laktovegetarijanstvo]] - dieta, pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečni izdelkov,
* [[Ovovegetarijanstvo]] - dieta, pri pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje jajc,
* [[Lakto-ovo vegetarijanstvo]] - dieta, pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov in jajc,
* [[Veganstvo]] - dieta, pri kateri meso, mleko in jajca niso dovoljena, med pa le občasno.<ref>[http://www.vegan.org/FAQs/index.html#7 Vegan Action FAQ: Je med dovoljen?]</ref> '''Etični vegetarijanci''' se izogibajo vsem izdelkom živalskega izvora (npr. usnje, volna, krzno), '''prehranski vegani''' ali '''popolni vegetarijanci''' pa živalske izdelke izključujejo le iz prehrane. '''Okoljsko veganstvo''' zavrača uporabo živalskih proizvodov na predpostavki, da je industrijska praksa okolju škodljiva in netrajnostna.<ref>http://en.wikipedia.org/wiki/Veganism</ref>
Bolj redke so nekoliko strožje diete:
* [[Presnojedstvo]] - dieta, ki ni nujno vegetarijanska. Hrano se uživa le nekuhano, nepredelano in pogosto organsko, kot pretežni del diete. Odvisno od življenjskega stila, lahko presnojedske diete vsebujejo izbor surovega sadja, zelenjave, oreščkov, semen (vključno s polnovrednimi žiti, npr. gaba riž), jajc, rib (npr. sashimi), mesa (npr. pršut in carpaccio) ter nepasteriziranih nehomogeniziranih mlečnih izdelkov (mleko, sir, jogurt iz nepasterizirangea mleka),<ref>http://en.wikipedia.org/wiki/Raw_foodism</ref>
* [[Sadjejedstvo]] (s tujko ''frutarijanstvo'') - dieta, pri kateri se uživa le sadeže (ne le tiste, ki jih kulinarično uvrščamo med sadje, npr. slive, jabolka in pomaranče, temveč tudi plodove kot so paprike, jajčevci, paradižnik, kumare), oreščke in semena, ne pa tudi živil živalskega izvora, zelenjave in žit,<ref>http://en.wikipedia.org/wiki/Frutarianism</ref>
* [[Makrobiotika]] - je dieta, pri kateri se uživajo predvsem polnozrnate [[žito|žitarice]], stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. Vsi makrobiotiki niso popolni vegetarijanci, saj dieta dovoljuje tudi [[ribe]].<ref>[http://www.imss.macrobiotic.net/ International Macrobiotic Shiatsu Society], glej poglavje ''Macrobiotic Dietary Recommendations'' {{ikona en}}</ref>
V sodobni družni obstajajo številne oblike [[delno vegetarijanstvo|delnega vegetarijanstva]], ki poleg sonaravno pridelane hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, jajca, ribe, perutnino in občasno tudi drugo meso.<ref name="consumes-meat">{{cite book|last=Langley-Evans |first=Simon |title=Nutrition: A Lifespan Approach |year=2009 |publisher=Wiley |pages=172 |url=http://books.google.com/books?id=nxejlilBot4C&lpg=PA172&dq=%22semi-vegetarianism%22&pg=PA172#v=onepage&q=%22semi-vegetarian%22&f=false |quote=There are many forms of vegetarian diet from the semi-vegetarian (consumes meat infrequently)...}} {{ikona en}}</ref> Nekatere oblike dovoljujejo uživanje mesa v manjših količinah (dieta, ki dovoljuje tudi uživanje morskih živali, in sadežev ter dieta, ki dovoljuje meso le ob posebnih priložnostih). Vendar je vegetarijanska zveza zavzela stališče, da v takšnih oblikah prehranjevanja ne gre za vegetarijanstvo, saj so ribe in ptiči živali in ne rastline.<ref>[http://www.vegsoc.org/fish/ Vegetarians don't eat fish, shellfish or crustacea.], Vegetarian Society, accessed Apr 6, 2012 {{ikona en}}</ref>
Vrste [[delno vegetarijanstvo|delnega vegetarijanstva]]:
* [[Fleksitarijanstvo]] - dieta, pri kateri se uživa predvsem hrano rastlinskega izvora, občasno, vendar redko, pa tudi meso.<ref>{{cite book | title=Whole Foods Diet Cookbook: 200 Recipes for Optimal Health | publisher=Gibbs Smith | author=Ivy Larson, Andrew Larson | year=2009 | pages=304 | isbn=9781423604921 | edition=illustrated}} {{ikona en}}</ref><ref>{{cite web|title=2003 Words of the Year |publisher=American Dialect Society |date=2007-01-13 |url=http://www.americandialect.org/index.php/amerdial/2003_words_of_the_year/ |accessdate=2012-04-06}} {{ikona en}}</ref><ref name=newsweek.com>Yabroff, Jennie. [http://www.newsweek.com/id/228720 "No More Sacred Cows"], ''Newsweek'', December 31, 2009. {{ikona en}}</ref>
* [[Pollotarijanstvo]] - dieta, pri kateri se poleg hrane rastlinskega izvora uživa tudi piščanca in drugo perutnino ter občasno ribe, ne uživa pa se mesa drugih živali.<ref name="PreedyBurrow2009">{{cite book|last1=Preedy|first1=Victor R.|last2=Burrow|first2=Gerard N.|last3=Watson|first3=Ronald|title=Comprehensive Handbook of Iodine: Nutritional, Biochemical, Pathological and Therapeutic Aspects|url=http://books.google.com/books?id=7v7g5XoCQQwC&lpg=PA523&dq=pollotarians&pg=PA523#v=onepage&q&f=false|accessdate=17 September 2011|date=2009-02-09|publisher=Academic Press|isbn=9780123741356|page=523}} {{ikona en}}</ref><ref name="HayesLaudan2008">{{cite book|last1=Hayes|first1=Dayle|last2=Laudan|first2=Rachel|title=Food and Nutrition / Editorial Advisers, Dayle Hayes, Rachel Laudan|url=http://books.google.com/books?id=2w5i2MBvZf8C&lpg=PA1058&dq=pollotarians&pg=PA1058#v=onepage&q=pollotarians&f=false|accessdate=17 September 2011|date=2008-09|publisher=Marshall Cavendish|isbn=9780761478270|page=1058}} {{ikona en}}</ref>
* [[Pescetarijanstvo]] - dieta, pri kateri se poleg hrane rastlinskega izvora uživa tudi ribe in preostalo morsko hrano, ne uživa pa se perutnine in rdečega mesa sesalcev.<ref name="Merriam-Webster (2009)">Merriam-Webster Online Dictionary. 2009. ''"pescatarian."'' <nowiki>[</nowiki>Online<nowiki>]</nowiki> [[Merriam-Webster|Merriam Webster, Inc]]. Available at [http://www.merriam-webster.com/dictionary/pescatarian http://www.merriam-webster.com/dictionary/pescatarian] <nowiki>[</nowiki>Accessed 17 July 2009<nowiki>]</nowiki> {{ikona en}}</ref>
* [[Pesce-pollotarijanstvo]] - dieta, pri kateri se poleg hrane rastlinskega izvora uživa tudi ribe in perutnino, ne uživa pa se rdečega mesa sesalcev.
{{Vrste vegetarijanstva}}
== Zgodovina ==
Prvi zapisi o (lakto) vegetarijanstvu izhajajo iz starodavne [[Indija|Indije]] in [[Antična Grčija|antične Grčije]] 6. stol. pr. nš. št.<ref>Spencer, Colin. ''The Heretic's Feast: A History of Vegetarianism''. Fourth Estate Classic House, pp. 33–68, 69–84.</ref> V obeh kulturah je bil tovrsten način prehranjevanja tesno povezan z načelom [[nenasilje|nenasilja]] nad živalmi (''ahimsa'' v [[sanskrt]]u). Glasniki vegetarijanstva so bili zlasti filozofi in religiozne skupine.<ref name="rv">''Religious Vegetarianism From Hesiod to the Dalai Lama'', ed. [[Kerry S. Walters]] and Lisa Portmess, Albany 2001, p. 13–46.</ref>
Vegetarijanstvo so tako zagovarjali že [[Pitagora]], [[Sokrat]], [[Platon]], kasneje pa [[Leonardo da Vinci]], [[Milton]], [[Newton]], [[Rabindranat Tagore]], [[Albert Schweitzer]], [[Albert Einstein]] in številni drugi.
Številne religije so zagovarjale in še zagovarjajo vegetarijanstvo v bolj ali manj strogih oblikah. To zagovarjajo različne krščanske vere, budizem in različne sekte, ki so najbolj razširjene v Indiji. Kljub temu, da so bili mnogi zgodnji [[kristjani]] vegetarijanci, je to s [[pokristjanjevanje|kristanjanizacijo]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v pozni antiki praktično izginilo z Evrope.<ref>{{cite journal | author = Passmore John | year = 1975 | title = The Treatment of Animals | url = | journal = Journal of the History of Ideas | volume = 36 | issue = | pages = 196–201 }}</ref> Nekateri srednjeveški meniški rodovi so omejili ali prepovedali uživanje mesa zaradi [[asketika|askestskih]] razlogov, vendar pa se niso odrekli ribam.<ref>Lutterbach, Hubertus. "Der Fleischverzicht im Christentum," ''Saeculum'' 50/II (1999) p. 202.</ref> Vegetarijanstvo se znova pojavi v [[renesansa|renesansi]]<ref>Spencer p. 180–200.</ref> in je dobilo veliki zamah po tem, ko je v Angliji leta [[1847]] ustanovljeno prvo vegeterijansko društvo;<ref>Spencer p. 252–253, 261–262.</ref> kasneje sledijo še Nemčija, Nizozemska ter druge države. Na Zahodu se je močno razširilo v 20. stoletju, kot posledica prehranjevalnih, etičnih, in nedavno še okoljskih ter ekonomskih pomislekov. Pri nas je postalo aktualno v zadnjih letih predvsem zaradi situacij, ki se dogajajo v živinoreji in novih boleznih, ki se prenašajo z mesom.
== Razlogi za vegetarijanstvo ==
[[Slika:Fruit Stall in Barcelona Market.jpg|thumb|250px|Stojnica sadja v Barceloni]]
[[Slika:Vegetarian diet.jpg|thumb|250px|Vegetarijanstvo kot dieta]]
[[Slika:Vegetarian Curry.jpeg|thumb|250px|Indijska kuhinja ponuja širok nabor vegetarijanskih specialitet zaradi razširjenosti verstev, ki priporočajo vegetarijanski stil življenja]]
[[Slika:Japanese temple vegetarian dinner.jpg|thumb|250px|Vegetarijanska večerja v japonskem budističnem temlju]]
Včasih so bili le redki posamezniki iz [[religija|verskih]] zahtev vegetarijanci. Danes se med razlogi za vse večje število vegetarijancev navaja predvsem nastanek različnih bolezni, ki so povezane z mesno [[hrana|prehrano]], neodgovoren odnos do živali, obremenitev za okolje in pozitivni zdravstveni učinki.<ref>http://goveg.com/theissues.asp</ref>
=== Etičnost ===
:''Glej tudi [[Pravice živali]].''
V industriji se [[žival]]i pogosto zlorablja. Večina živali, ki se jih redi za pridelavo hrane, se gnetejo v premajhnih prostorih in tudi sicer bivajo v zelo slabih razmerah, brez svežega zraka, naravne svetlobe in naravne hrane. Namen industrije je pridelati čim več s čim manjšimi stroški.
{{navedek|''Dokler bodo klavnice, bodo bojišča. Vegetarijanska prehrana je preizkusni kamen za človekoljubnost. Čeprav večina nas aktivno ne opravičuje ubijanja, smo razvili navado, ki jo družba podpira, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo!''|||[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]}}
=== Okoljski dejavniki ===
Pridelava mesa obremenjuje [[okolje]]. Zaradi pridobivanja zemlje v namen vzreje živali se uničuje [[gozd]], posledično se širijo puščave, porablja velike količine energije, različne snovi za pospeševanje rasti pa onesnažujejo vodo, skupaj z odplakami iz [[farma|farm]].
Glede na novo poročilo, ki ga je objavila [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO), ustvarja živinorejski sektor, katerega glavni proizvod so mesni izdelki, več emisij toplogrednih plinov kot prometni sektor. Prav tako je glaven vzrok degradacije zemlje in vode.<ref name="who">{{cite web | url=http://www.fao.org/newsroom/en/news/2006/1000448/index.html | title=Livestock a major threat to environment | accessdate=2011-02-21}} ([http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?arhv=12158 slovenski prevod])</ref>
Ta sektor predstavlja tudi velik delež drugih škodljivih [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. Proizvaja namreč 65 % [[dušikov oksid|dušikovega oksida]], povezanega s človekovimi dejavnostmi.<ref name="who" /> Živinoreja prav tako prispeva 37 % vsega [[metan]]a, ki ga povzroča človek, ter 64 % [[amoniak]]a, ki je pomemben povzročitelj kislega dežja.
Za proizvodnjo krme za rejne živali je danes v uporabi 33 % orne zemlje po vsem svetu. Ker se zaradi pridobivanja novih površin za živinorejo krčijo gozdovi, je ta glavni povzročitelj krčenja gozdov, zlasti v Latinski Ameriki, kjer je bilo približno 70 % nekdanjih amazonskih gozdov spremenjenih v pašnike.<ref name="who" /> V [[statistika|statističnih]] podatkih lahko zasledimo, da je več kot tretjina svetovnega pridelka [[žito|žita]] namenjena vzreji živine. Teoretično bi lahko s takšno količino žita nahranili veliko več prebivalstva, kot pa če ga uporabimo za vzrejo živine.<ref>http://www.svet-je-lep.com/prehrana/vedska_kuhinja/vegetarijanstvo.php</ref>
=== Religija ===
Vsi zgodnji grški in hebrejski miti govorijo o ljudeh, ki so prvotno jedli sadje. Stari egipčanski svečeniki niso nikoli jedli mesa.<ref name="ching">{{cite web | url=http://www.scribd.com/doc/41958061/The-Key-to-Immediate-Enlightenment-In-Slovenian | title=Ključ do takojšnjega razsvetljenja | accessdate=2011-02-21 | author=Hai, Ching}}</ref>
[[Budizem]] poudarja načelo neškodovanja ''ahisma''. Šakjamuni [[Buda]] tako svari svoje učence, naj ne jedo mesa, sicer se jih bodo druga živa bitja začela bati: ''»Uživanje mesa je le pridobljena navada. V začetku se nismo rodili z željo po mesu. Ljudje, ki uživajo meso, si iztrgajo svoje seme Velike Milosti. Ljudje, ki uživajo meso, ubijajo drug drugega in jedo drug drugega... v tem življenju jaz tebe in v naslednjem življenju ti poješ mene... in ves čas se nadaljuje na ta način.«''<ref name="ching" />
Mnogi zgodnji taoisti, zgodnji kristjani in judje so bili vegetarijanci. V Svetem pismu je zapisano: »In Bog reče: Glejta, dal sem vama zelenjavo, ki rodi seme, katera je na površju vse zemlje in vse drevje, na katerem je sad drevesni, ki rojeva seme: bodi vama v hrano. Vsem Živalim pa na zemlji in vsem pticam pod nebom in vsemu kar lazi po zemlji, v katerih je duša živa, sam dal vso zelenjavo zeleno v hrano,«<ref>Geneza 1:29,30</ref> »Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte,«<ref>Geneza 9:4</ref> »Dobro je ne jesti mesa in ne piti vina.«<ref>Rimljanom 14:21</ref> Danes se v krščanstvu vegetarijanstva ne prakticira več, z izjemo nekaterih sekt.
Sveta islamska knjiga Koran v več verzih prepoveduje<ref>[[Koran]] 2:173 in 6:145</ref> uživanje [[svinjina|svinjine]], razren v izrednih okoliščinah, kot so vojna ali lakota, ki se ji ni mogoče izogniti drugače.<ref>[[Koran]] 2:173}}</ref>
=== Zdravje ===
Za številne so glavni razlog spodbudni zdravstveni rezultati in varnost vegetarijanske prehrane.
Ameriška dietična zveza in Dietetiki Kanade so zapisali: »Vegetarijanske diete ponujajo raznolike prehranske koristi, vključno z manj nasičenimi maščobami, holesterola in živalskih beljakovin, prav tako pa več [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], [[vlaknine|vlaknin]], [[magnezij]]a, [[kalij]]a, vitamina B9 ([[folna kislina]]) in [[antioksidant]]ov, kot vitamina C in E ter rastlinskih kemikalij«.<ref>{{cite journal| journal=Journal of the American Dietetic Association| year=2003| volume=103| issue=6| pages=748-765| title=Vegetarian Diets}}[http://www.eatright.org/cps/rde/xchg/ada/hs.xsl/advocacy_933_ENU_HTML.htm spletna kopija]</ref>
Različne študije dokazujejo, da se s pomočjo vegetarijanstva lažje nadzoruje telesno težo<ref>WHO Publications: FAO Expert Consultation on Diet, Nutrition and the Prevention of Chronic Diseases, str. 4. Dostopno na naslovu: http://www.who.int/dietphysicalactivity/media/en/gsfao_cmo_070.pdf</ref> in zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja.<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/2526891.stm</ref><ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/1412238.stm</ref> V vegetarijanski prehrani je manj hormonov, z izjemo [[soja|soje]], ki vsebuje [[fitoestrogen]], zato obstaja možnost zapoznele [[puberteta|pubertete]].<ref>[http://www.westonaprice.org/children/testimony040303.html Westonaprice: sexual development damage due to soya]</ref>
Vegetarijanci morajo živila izbirati zelo pazljivo, da zagotovijo telesu vse potrebne snovi. Nekateri dopolnujejo prehrano s sojo in sojinimi izdelki (nadomestek za [[beljakovine]] živalskega izvora), večina jih uživa stročnice, oreške, [[sezam]] in druga semena. Vegetarijanska prehrana vsebuje več [[vitamin]]ov in [[mineral]]ov kot mesna (glej spodnje tabele).
{| border="0"
|
{| class="wikitable"
|+ Viri beljakovin <ref>Gordon, J.F. Parkinson, J., ''Use of Dairy Products as Ingredients in Other Foods, Chemistry and Industry'', 1977., str. 489-494.</ref><ref>http://www.vegsoc.org/info/protein.html</ref>
! Živilo
! % beljakovin
|-
| sojin beljakovinski koncentrat
| 65
|-
| sojina moka (nemastna)
| 50
|-
| sojina moka (polmastna)
| 44
|-
| sojino mleko
| 36
|-
| arašidi
| 24
|-
| grah
| 24
|-
| leča
| 24
|-
| ostale stročnice
| ±24
|-
| kuhano jajce
| 23
|-
| kruh
| 23
|-
| trdi sir
| 22
|-
| kvas
| 15
|-
| pšenična moka
| 13
|}
|
{| class="wikitable"
|+Viri vitaminov v vegetarijanski prehrani<ref>Jack W. Lucas, ''Vegetarijanska prehrana'', Zagreb 1983</ref>
! Vitamin
! Viri
|-
| [[Vitamin A|A]]
| zelena zelenjava, korenje, paradižnik
|-
| [[Vitamin B1|B1]]
| pšenični kalčki, kvas
|-
| [[Vitamin B2|B2]]
| krompir (glej B1)
|-
| [[Vitamin B3|B3]]
| vsa zelenjava
|-
| [[Vitamin B5|B5]]
| glej B1
|-
| [[Vitamin B6|B6]]
| glej B1
|-
| [[Vitamin B12|B12]]
| mlečni proizvodi
|-
| [[Vitamin C|C]]
| sveže sadje in zelenjava
|-
| [[Vitamin D|D]]
| mlečni proizvodi, margarina
|-
| [[Vitamin E|E]]
| zelena zelenjava, pšenični kalčki, olje, polnozrnati kosmiči
|-
| [[Vitamin H|H]]
| mlečni proizvodi, banane
|-
| [[Vitamin K|K]]
| zelenjava, kosmiči
|-
| [[Vitamin M|M]]
| sveže sadje (še posebej pomaranče) in zelenjava
|}
|}
Najnovejše raziskave so pokazale, da je prehrana delno vegetarijanskih prebivalcev [[Grčija|grškega]] [[Mediteran]]a, ki temelji na [[olivno olje|olivnem olju]], sveži zelenjavi in je bogata s sadjem, zmanjšuje pogostost astme in alergij dihalnih poti pri otrocih in velja ena izmed najbolj zdravih.<ref>[http://abcnews.go.com/Health/Story?id=3008436&page=1 ABC News: Mediterranean Diet May Prevent Allergies]</ref> Na podlagi tega [[Svetovna zdravstvena organizacija]] priporoča tako prehranjevanje pljučnim bolnikom in [[alergija|alergikom]].
=== Varnost prehrane ===
V zadnjih letih so se pojavili različni dokazi, da veliko obolelih živali v [[mesna industrija|mesni industriji]] v celoti ne zavržejo, v [[Nemčija|Nemčiji]] pa je v začetku leta [[2007]] izbruhnila [[afera]] o prodaji rdečega mesa z že pretečenim rokom. Velike multinacionalke naj bi poceni [[delovna sila|delovno silo]] iz držav [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] podkupovali in jih tako prepričali, da staro meso operejo in ga zavijejo v novo embalažo.<ref>http://www.spiegel.de/international/0,1518,435457,00.html</ref>
Zaradi tega obstaja verjetnost, da kupec zaužije okuženo meso ter zboli za isto boleznijo. Poleg tega se zaradi zdravljenja živali, pospeševanja rasti v mesu kopičijo [[hormon]]i, [[antibiotika|antibiotiki]] in druge škodljive snovi. Te snovi se kljub termičnim obdelavam mesa v njem ohranijo, morebitni kupci pa jih zaužijejo.
Meso pomeni za zdravje ljudi tudi nevarnost. Določene nalezljive bolezni se prenašajo z mesom, ki jih povzročajo [[zajedavec|zajedavci]], ki živijo v živalskih tkivih in se s hrano prenesejo v človeka. Najbolj znani od njih so [[trakulje]], [[metljaj]], [[virusi|virus]] [[H5N1]] (ptičja gripa) ipd.
Veliko ljudi se je mesni prehrani in mlečnim izdelkom odreklo po izbruhu epidemije norih krav, saj je dokazano, da se bolezen v nekaterih primerih prenaša tudi na človeka.<ref>http://en.wikipedia.org/wiki/Bovine_spongiform_encephalopathy</ref>
Varnost večinoma okolju prijaznih izdelkov vegetarijanske prehrane potrjujejo številni stalni biološki preizkusi zdravstvene varnosti, v obliki certifikatov priznanih evropskih inštitutov. Tudi v Sloveniji obstajajta dva certifikata, ki potrjujeta zdravstveno varnost izdelkov - ''Ekološki izdelek'' in ''BIODAR'',<ref>
http://web.archive.org/web/20070610102854/www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/sektor_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_program_razvoja_podezelja/ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/</ref> zanju pa skrbi [[Inštitut za kontrolo in certifikacijo univerze v Mariboru]].<ref>http://www.ikc-um.si/</ref>
== Zdravstveni vidiki vegetarijanstva ==
=== Vnos hranil ===
V splošnem vegetarijanske diete vsebujejo relativno veliko količino žitaric, stročnic, oreščkov, sadja in zelenjave. V smislu hranil so vegetarijanske diete bogate z [[ogljikov hidrat|ogljikovimi hidrati]], n-6 maščobnimi kislinami, [[vlaknina]]mi, [[karotenoidi]], [[folna kislina|folno kislino]], vitaminom C in E ter magnezijem. Nizka pa je vsebnost [[protein]]ov, nasičenih maščob, dolgoverižnih n-3 maščobnih kislin, retinola, vitamina B12 in cinka. Vegani imajo še posebno nizek vnos vitamina B12 in kalcija.<ref name="KEY 2006">Key, T. J., Appleby, P. N., Rosell, M. S. (2006). Health effects of vegetarian and vegan diets. Proceedings of the Nutrition Society, 65, 35-41.</ref>
==== Esencialne maščobne kisline ====
Rastlinska hrana je bogata z [[linolna kislina|linolno]] in [[linolenska kislina|α-linolensko kislino]], vsebnost dolgoverižnih n-3 nenasičenih maščobnih kislin kot sta EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) pa je nizka. N-3 maščobne kisline so nujno potrebne za normalno funkcijo celičnih membran, ustrezen razvoj in funkcijo možgan in živčnega sistema. Študije so pokazale manjšo plazemsko koncentracijo n-3 maščobnih kislin pri vegetarijancih v primerjavi z nevegetarijanci, ta vrednost je še posebej nizka pri veganih. Vir EPA in DHA pri nevegeterijancih so ribe in morski sadeži, vegetarijanci pa ju pridobijo z pretvorbo α-linolenske kisline. Vegetarijanska dieta je bogata z linolno kislino, ki pa lahko zmanjša pretvorbo α-linolenske kisline v EPA in DHA, zato je potreben uravnotežen vnos linolne in α-linolenske kisline.<ref name="KEY 2006"/><ref>Davis, B. C. in Kris-Etherton, P. M. (2003). Achieving optimal essential fatty acid status in vegetarians: current knowledge and practical implications. American Journal of Clinical Nutrition, 78 (suppl), 640S-646S.</ref><ref name="VEGSOC">http://www.vegsoc.org/info/index.html</ref>
==== Proteini ====
Vnos [[protein]]ov je pri vegetarijancih nižji kot pri nevegetarijancih, vendar še vedno zadošča priporočenim dnevnim potrebam. Vegetarijanci lahko potrebe po [[esencialne aminokisline|esencialnih aminokislinah]] zadovoljijo z raznoliko rastlinsko prehrano. V žitih npr. primanjkuje aminokisline [[lizin]]a, v sadju in zelenjavi pa [[metionin]]a in [[cistein]]a. Vir proteinov predstavljajo: oreščki, semena, stročnice, žitarice, pri laktoovovegetarijancih pa so vir proteinov tudi mlečni izdelki in jajca.<ref name="VEGSOC"/>
==== Vitamini ====
===== Vitamin B<sub>12</sub> =====
Glavni vir [[vitamin B12|vitamina B<sub>12</sub>]] je hrana živalskega izvora, za vegeterijance pa so edini vir tega vitamina mlečni izdelki in jajca ter izdelki obogateni z vitaminom B<sub>12</sub> in [[prehransko dopolnilo|prehranska dopolnila]]. Hudo pomankanje vitamina B<sub>12</sub> povzroča ireverzibilne nevrološke okvare in zato predstavlja veliko zdravstveno tveganje. Pomankanje vitamina B<sub>12</sub> je pogosto pri veganih, vendar pa so simptomi [[megaloblastna anemija|megaloblastne anemije]], ki je sicer posledica pomanjkanja tega vitamina, zamaskirani. Vzrok za to je uživanje hrane bogate s folno kislino (zelenjava, sadje, oreščki, polnozrnate žitarice). Zadostitev potreb po vitaminu B<sub>12</sub> je potrebna predvsem pri veganih in vegeterijncih v času nosečnosti, med dojenjem in v fazi rasti, ko so potrebe po vitaminu povečane.<ref name="KEY 2006"/><ref name="DWYER 1988">Dwyer, J.T. (1988). Health aspects of vegetarian diets. American Journal of Clinical Nutrition, 48, 712-738.</ref>
===== Vitamin D =====
Vir [[vitamin D|vitamina D]] poleg izpostavljenost sončnim žarkom v vegetarijanski dieti predstavljajo mlečni izdelki, pri veganih pa hrana obogatena z vitaminom D. [[Rahitis]], ki je posledica pomanjkanja vitamina D, je pogost pri otrocih veganov, ki so bili dlje časa dojeni in niso prejemali vitamina D v obliki dopolnila. Pogost je tudi pri otrocih vegetarijancev, ki ne uporabljajo z vitaminom D obogatenih mlečnih izdelkov.<ref name="KEY 2006"/><ref name="DWYER 1988"/>
==== Minerali ====
===== Kalcij =====
Tveganje za pomanjkanje [[kalcij]]a se pojavlja predvsem pri veganih, zaradi majhnega vnosa kalcija in zaradi prisotnosti inhibitorjev absorbcije kalcija (vlaknine, [[fitinska kislina|fitinska]] in [[oksalna kislina]]), ki so prisotni v hrani rastlinskega izvora. Za zagotovitev zadostnih količin kalcija v času rasti pri veganih, so potrebna prehranska dopolnila ali s kalcijem obogateno sojino mleko ali sokovi. Če je status vitamina D, se problemi povezani s pomanjkanjem kalcija redko pojavijo. Za razliko od veganov pa je vnos kalcija pri laktovegetarijancih velik, zaradi uživanja velikih količin mleka bogatega s kalcijem.<ref name="DWYER 1988"/>
=== Vegetarijanstvo in bolezni ===
V zadnjih nekaj desetletjih je veliko pozornosti usmerjene v vegetarijansko prehrano in življenjski stil v povezavi z zmanjšanim tveganjem za kronične degerenativne bolezni. Dejavniki in pozitivni učinki se razlikujejo od bolezni do bolezni. Dokazali so, da so vegeterijanci vitkejši in da v manjši meri trpijo zaradi zaprtja, prav tako pri njih opazimo zmanjšano pojavnost pljučnega raka in alkoholizma. Vegetarijanci nimajo težav z zaprtjem, saj zaužijejo veliko nevodotopnih vlaknin kot so [[celuloza]], [[lignin]] in nekatere hemiceluloze, ki povečajo volumen črevesne vsebine in tako pomagajo pri odvajanju. Veliko vegetarijancev se izogiba alkoholu in tobaku, zaradi česar sta pri njih [[pljučni rak]] in [[alkoholizem]] redkejša. Moč dokazov je zadovoljiva tudi pri proučevanju pozitivnih učinkov vegetarijanstva na [[krvni pritisk]], smrtnost zaradi bolezni koronarnih arterij, [[diabetes]] tipa 2 in žolčne kamne. Moč dokazov za manjše tveganje za druge kronične degerenativne bolezni je šibkejša. Te bolezni vključujejo raka na prsih, divertikularno bolezen debelega črevesa, raka debelega črevesa, ledvične kamne, osteoporozo in dentalne bolezni.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Smrtnost ====
Rezultati študij, ki so preučevale umrljivost, so pokazali, da je smrtnost pri vegetarijancih manjša v primerjavi z nevegetarijanci. Razlog za to lahko najdemo v načinu prehranjevanja, zdravem življenjskem stilu (vitkost, izogibanje kajenju, drogam, alkoholu, večja fizična aktivnost) in družbenemu sloju.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Vitkost ====
Vegetarijanci so vitkejši kot nevegetarijanci. Njihova telesna teža je bližje idealni. Občasno se vitkost lahko približuje podhranjenosti, kar lahko vodi do problemov z rastjo.
Povezavo vegetarijanske prehrane z vitkostjo lahko razložimo z poudarkom, ki ga vegetarijanci dajo na kontrolo zaužite hrane, fizično aktivnost in nizkokalorično, nemastno in z vlakninami bogato hrano.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Krvni tlak ====
Vegetarijanci, še posebej vegani, imajo pogosto nižji pritisk kot nevegetarijanci, kar lahko pripišemo njihovi vitkosti, nekajenju, večji fizični aktivnosti, neuživanju alkohola in drugim vidikom njihove diete, kot so vnos Na, Ca, Mg in K.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Kardiovaskularne bolezni ====
Smrtnost zaradi bolezni koronarnih arterij je pri vegetarijancih nižja kot pri nevegetarijancih. Pri vegetarijancih po navadi opažamo nižjo koncentracijo celokupnega [[holesterol]]a in LDL holesterola. Znižanje koncentracije HDL in povišanje koncentracije [[trigliceridi|trigliceridov]] je od tipa vegetarijanstva. Prehrana, ki vsebuje malo maščob, [[nasičene maščobne kisline|nasičenih maščobnih kislin]] in holesterola, lahko zniža koncentracijo lipoproteinov A, B in E v krvi. Pri nekaterih tipih vegetarijanstva lahko opazimo zmanjšano viskoznost krvi, zaradi spremembe v kompoziciji in funkciji trombocitov.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Sladkorna bolezen ====
Umrljivost zaradi [[sladkorna bolezen|diabetesa mellitusa]] je pri vegetarijancih za polovico manjša kot pri nevegetarijancih. Ker imajo vegetarijanci nižjo telesno težo, se pri njih hiperinzulinemija in zmajšana občutljivost tkiv na [[insulin]] pojavljata v manjši meri. Kot rezultat tega je tudi manjša možnost za razvoj diabetesa tipa 2.V prehrani vegetarijancev najdemo več kompleksnejših ogljikovih hidratov in vlaknin kot v nevegetarijanski prehrani. Visoka vsebnost kompleksnejših ogljikov hidratov dobro vpliva na metabolizem ogljikovih hidratov, saj zmanjša bazalni nivo glukoze v krvi. Nizka vsebnost maščob, nasičenih maščobnih kislin in holesterola v prehrani večine vegetarijancev vodi v znižano serumsko koncentracijo holesterola, kar zmanjša tveganje za [[arteroskleroza|arterosklerozo]], ki je pogost zaplet pri sladkorni bolezni. Tudi vlaknine vplivajo na metabolizem [[glukoza|glukoze]]. Najboljši učinek opazimo pri tistih vlakninah, ki so topne v vodi kot so gumiji, pektini in nekatere hemiceluloze. Le-te zadržijo praznjenje želodca in upočasnijo sproščanje glukoze iz želodca ter tako zmanjšajo absorbcijo ogljikovih hidratov. Uživanje vlaknin naj bi povečalo občutljivost tkiv na insulin in tako zmanjšalo koncentracijo glukoze v krvi.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Žolčni kamni ====
Žolčni kamni so manj pogosti pri vegetarijancih, najverjetneje zaradi nižje telesne teže, uživanja hrane z manjšo kalorično vrednostjo in nizko vsebnostjo holesterola…<ref name="DWYER 1988"/>
==== Divertikularna debelega črevesa ====
Divertikularna bolezen debelega črevesa je pri vegetarijancih manj pogosta najverjetneje, zaradi večjega vnosa nevodotopnih vlaknin, ki povečajo volumen črevesne vsebine in olajšajo defekacijo.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Rak debelega črevesa ====
Rak debelega črevesa se pri vegetarijancih pojavlja manj pogosto kot pri nevegetarijancih. Nekatere teorije predlagajo , da so sekundarne [[žolčna kislina|žolčne kisline]] tumor promotorji ter, da višje razmerje med sekundarnimi in primarnimi kislinami poveča tveganje za pojav te bolezni. Pri veganih je to razmerje najmanjše, sledijo jim lakto-ovo vegeterijanci , najvišje razmerje pa imajo nevegeterijanci.Obstajale naj bi tudi razlike v vrsti oziroma metabolizmu kolonalnih bakterij med vegeterijanci in nevegeterijanci, vendar njihov vpliv na pojavnost raka debelega črevesja še ni raziskan. Pri vegeterijancih je nivo proliferacije celic debelega črevesja relativno nizek, medtem ko pri ljudeh z visokim tveganjem za raka debelega črevesja pogosto opažamo hitro rast celic in proliferacijske nepravilnosti. Vegeterijanci imajo v serumu višjo koncentracijo karotenoidov, kar naj bi bilo povezano z nižjo pojavnostjo raka.
Nekatere raziskave kažejo, da prehrana bogata s kalcijem preprečuje kancerogen učinek žolčnih kislin na lumen debelega črevesja. V skladu s to teorijo naj bi imela prehrana z malo maščobami, holesterola ter bogata z vlakninami in kalcijem protektivno vlogo pri razvoju raka debelega črevesja.
==== Pljučni rak ====
Pri vegeterijancih opazimo manjšo pojavnost [[pljučni rak|pljučnega raka]] kot pri nevegetarijancih, kar pa lahko pripišemo dejstvu, da veliko vegetarijancev ne kadi. Kajenje pa je najpogostejši vzrok za razvoj pljučnega raka. Nekatere epidemološke študije pa so pokazale, da ima tudi prehrana vpliv na zmanjšano pojavnost te bolezni. Beta-karoteni, pro vitamin A in nekatere še neidentificirane komponente zelene in rumene zelenjave naj bi imeli protektiven učinek.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Ledvični kamni ====
Pojavnost ledvičnih kamnov je manjša pri vegetarijancih. Možni vzroki za to so zmanjšana urinarna ekskrecija [[sečna kislina|sečne kisline]], večji vnos tekočine in aktivnejši življenjski slog. V živalski mesni hrani najdemo [[purini|purine]], ki se med procesom metabolizma se pretvarjajo v sečno kislino. Vegetarijanska prehrana vsebuje manj purinov, zato je produkcija sečne kisline pri njih zmanjšana.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Osteoporoza ====
[[Osteoporoza]] se pri vegetarijancih pojavlja v enako meri kot pri nevegetarijancih, kjub številnim dejavnikom, ki bi lahko pri vegetarijancih inhibirali absorbcijo kalcija.<ref name="DWYER 1988"/>
==== Dentalne bolezni ====
Dentalno erozijo so opazili pri vegetarijancih, ki so uživali veliko sadja in zelenjave med obroki, ampak se je to pojavilo relativno redko. Prav tako obstaja malo dokazov, ki bi pričali o tem, da so vegetarijanci bolj nagnjeni h kariesu in peridontalnim boleznim kot nevegetarijanci.<ref name="DWYER 1988"/>
== Demografija ==
Študija raziskovalne agencije Yankelovich iz leta 1992 kaže, da je večina vegetarijancev ženskega spola (»od 12,4 milijonov oseb [v ZDA], ki se opredeljujejo za vegetarijance; 68 % je žensk, medtem ko je zgolj 32 % moških«<ref>{{cite web|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m0820/is_n210/ai_16019829 |title=The gender gap: if you're a vegetarian, odds are you're a woman. Why? |accessdate=2007-10-27 |date=2005-02-01 |publisher=Vegetarian Times|archiveurl=http://archive.is/GdBX|archivedate=2012-05-26}}</ref>
Izsledki leta 2003 v ZDA opravljene raziskave kažejo, da se za vegetarijance opredeljuje med 4-10 % populacije, zgolj 2,8 % pa nikoli ne je mesa (od tega je približno tretjina do polovica veganov), perutnine ali rib/morskega sadja. Ostali so "občasni vegetarijanci" ali "delni vegetarijanci".<ref name="ga">{{cite web | url=http://answers.google.com/answers/threadview?id=706957 | title=Society, Diet and Statistics | accessdate=2011-02-21}}</ref>
Vegetarijanstvo je najbolj razširjeno v Indiji (30 %), izmed evropskih držav pa v Veliki Britaniji (6 %).<ref name="ga" /> Za Slovenijo ni podatkov.
== Način življenja ==
Vegetarijanstvo je tudi način življenja, pri katerem se živali spoštuje in ne ubija. Zato obstajajo tudi [[nadomestek|nadomestki]] naravnega usnja, krzna, svile in volne in rastlinskih ali umetnih vlaken.
Z usnjem se srečujemo vsak dan, še posebno na delovnih mestih (pisarniški stoli, moški elegantni čevlji, varnostnih pasovih in suknjiči). Večino naravnega usnja je mogoče nadomestiti s sintetičnimi vlakni (t. i. [[umetno usnje]]).
Tudi za izdelavo dragocene [[svila|svile]] je potrebno uničiti veliko bub [[sviloprejka|sviloprejke]]. Alternative svili so se pojavile kmalu zatem, ko je začelo zmanjkovati bub. »Mirovna svila« je narejena iz kokonov indijskih moljev,<ref>[http://www.ahimsapeacesilk.com/ ''Ahimsa Peace Silk'']</ref> ki imajo sposobnost obnavljanja. Druga alternativa je narejena iz fine preje bambusovih niti.
V Sloveniji je v večjih mestih nekaj vegetarijanskih restavracij in trgovin z izdelki za vegane ([http://www.happycow.net/europe/slovenia/ seznam na HappyCow.net]).
== Navedki znanih vegetarijancev ==
{{Wikinavedek}}
»''Menim, da bi vegetarijanski način življenja že s čisto fizičnim vplivom na človeški temperament izredno koristno vplival na velik del človeštva.''«
:— [[Albert Einstein]]
»''Kdor ubija živali, da bi jih jedel, v sebi brez potrebe zatre najvišje duhovno čustvo - sočutje ter usmiljenje do sebi podobnih živih bitij - in zaradi nasilja nad lastnimi čustvi postane okruten.''«
:— [[Lev Nikolajevič Tolstoj]]
»''Sem vegetarijanec in nealkoholik, ker tako bolje izkoristim svoje možgane.''«
:— [[Thomas Edison]]
== Glej tudi ==
* [[seznam vegetarijancev]] (znane osebnosti)
* [[osnovna rastlinska živila v gospodinjstvu]]
* [[rastlinojedci]] (živali)
== Zunanje povezave ==
* [http://AL.Godsdirectcontact.org.tw/vg-vip Seznam najbolj znanih vegetarijancev]
* [http://www.vegsource.com Recepti za vegetarijance]
* [http://www.vegsoc.org Društvo vegetaijancev]
* [http://www.vrg.org The Vegetarian Resource Group]
== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}
[[Kategorija:Vegetarijanstvo| ]]
[[Kategorija:Diete]]
[[Kategorija:Etične teorije]]
| |||