Secesija (obdobje): Razlika med redakcijama

'''Secesíja''' ([[latinščina|latinsko]] secessio -''odstopodcep'') je v [[zgodovina umetnosti|zgodovini umetnosti]] gibanje mladih [[slikar]]jev in [[arhitekt]]ov, ki so se v zadnjih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] odcepili od tradicionalnih [[umetnost|umetniških]] [[slog]]ov.

Ti trije organizirani skupinski odstopi so bili nekakšno priznanje nove umetnosti, ki se ni imela pred nikomer zagovarjati: umetnik sam je odločal o vrednosti svojih stvaritev. Po njihovem zgledu je [[likovna umetnost]] in predvsem [[arhitektura]] sprejela popolnoma nove oblike. Drugod po Evropi ni prišlo do množičnega odstopa od klasičnih kanonov (secesije), pač pa so se pojavili ustvarjalni umetniki, ki so dajali prednost fantastičnimdomišljijskim oblikovanjemoblikam cvetja in elegantnimelegantnih vijugastim oblikamvijug. To je bil [[Art Nouveau]] ali ''Jugendstil''. Gre torej za dva ločena pojma, čeprav [[Avstrijci]] za oba uporabljajo isto besedo, ''Sezession''. Toda pravilomaPraviloma so ''secesionisti'' le pripadniki omenjenih treh skupin, ki so se organizirano in skupinsko ločile od akademskih krogov. Ne moremo pa prištevati med ''secesioniste'' tistih umetnikov, ki so povsod po Evropi ustvarjali v novem slogu. Tu je govora na primer o [[Madžari|madžarskih]] ([[Ödön Lechner]], [[Károly Kós]]), o [[Španci|španskih]] ([[Antoni Gaudi]]), [[Belgijci|belgijskih]] ([[Victor Horta]], [[Henry van de Velde]]), [[Velika Britanija|britanskih]] ([[Charles Rennie Mackintosh]], [[Arthur Makmurdo]]) in drugih umetnikih. Vsi so predstavniki ''Art Nouveau''a, ne pa ''secesije''.

Prav zaradi popolne svobode v izražanju, ki jo je secesija zagovarjala, se stili njenih najvidnejših predstavnikov med seboj močno razlikujejo. Tako na primer slikar [[Egon Schiele]] poudarja grde in boleče plati življenja in se ne ustavlja na podrobnostih, ki bi lahko ublažile stroge [[ekspresionizem|ekspresionistične]] podobe. [[Gustav Klimt]] nasprotno predstavlja skoraj nerealne osebe, ki se nekako utapljajo v cvetju in zlatih odtenkih. Umetnika nimata ničveliko skupnega, veže ju le popoln odmik od klasične umetnosti in odstop od akademskih slikarjev tiste dobe, torej pripadnost secesiji.

Obdobje secesije praktično premine s svojimi ustvarjalci, ker je bilo le prehodna stopnja do modernih umetnosti. Je pa izredneizrednega važnostipomena iz več razlogov.

Najbolj znani umetniki dunajske secesije so: Gustav Klimt, Egon Schiele, [[Koloman Moser]] in med arhitekti [[Otto Wagner]], Joseph M. Olbrich, ter [[Maks Fabiani]]. Med umetnike münchenske secesije se štejejo: [[Hugo von Habermann]], [[Paul Hoecker]], [[Bruno Piglhein]] in [[Franz von Stuck]]. Umetniki berlinske secesije so predvsem: [[Lovis Corinth]], [[Käthe Kollwitz]], [[Edvard Munch]] in [[Max Slevogt]].

V [[Slovenija|Sloveniji]] se je secesijska arhitektura začela razvijati vzporedno z Dunajem, po [[potres]]u leta 1895 in sicer z obnovo porušene [[Ljubljana|Ljubljane]]. Večina secesijskih stavb je bila zgrajena med letoma 1901 in 1909. V Ljubljani, kot deželni prestolnici, je nastalo več kot osemdesetdesetin secesijskih arhitektur. Najpomembnejši spomeniki se nahajajo ob [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičevi cesti]] med [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovim trgom]] in [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičevim parkom]] ter v med [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovensko]] in Njegoševo[[Resljeva cesta, Ljubljana|Resljevo cesto]]. Značilne so predvsem fasade stavb, posebej njihovnjihovi [[ornament|ornamenti]], redkeje pa tudi notranjost. V času secesije sta bili najbolj zastopani dve zvrsti stanovanjskih stavb: najemna stanovanjska stavba s svojimi velikimi okni v dnevnih in reprezentančnih prostorih, pomoli, verande in pokrite terase.

Prvo pravo secesijsko fasadno okrasje je v Ljubljani in v Sloveniji uresničil arhitekt [[Maks Fabiani]], ki je avtor številihvzorčnih stavb v Ljubljani, ki sodijo v secesijski slog.

* [[Josip Vancaš]], sarajevskihrvaško-madžarski arhitekt, je zasnoval palačipalače Ljudske posojilnice in [[Mestna hranilnica, Ljubljana|Mestne hranilnice]] ter modernega [[Grand hotel Union|hotela Union]].

* Arhitekt [[Ivan Vurnik]] je avtor v odmevih secesije oblikovanih Zadružne gospodarske banke, [[Sokolski dom Tabor|Sokolski dom]] na Taboru

* Maks Fabiani, eden od utemeljiteljev moderne arhitekture na Dunaju, je intenzivno delal tudi v Ljubljani; izdelal je popotresni regulacijski načrt, načrt za Miklošičev park in vrsto stavb, kot so [[Krisperjeva hiša, Ljubljana|Krisperjeva hiša]], Dekliška šola na Levstikovem trgu, Šentjakobsko župnišče, dekliški licej [[Mladika, Ljubljana|Mladika]], [[Bambergova hiša, Ljubljana|Bambergova hiša]], [[Hribarjeva hiša, Ljubljana|Hribarjeva hiša]], Pogačnikova hiša, itd.)

* Dunajski arhitekt [[Aleksander Graf]] je avtor zgradbe [[Ljubljanska Drama|ljubljanske Drame]], ki ima samo posamezne secesijske elemente

* Arhitekt [[Karl Brünnler]] je projektiral [[Drofenigova hiša, Ljubljana|Drofenigovo hišo]] na Mestnem trgu.