Kiti: Razlika med redakcijama

'''Kiti''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cetacea''', iz [[stara grščina|grškega]] κῆτος (kētos) - ''orjaška riba'' oz. ''morska pošast'') so [[red (biologija)|red]] [[sesalci|sesalcev]], katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je [[ribe|ribje oblike]] in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s [[pljuča|pljuči]] dihajo [[zrak]], mladiče pa hranijo z [[mleko]]m. Živijo v vseh [[morje|morjih]], nekatere vrste pa tudi v [[tropi|tropskih]] in [[subtropi|subtropskih]] rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.

 

Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje [[plankton]]a in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je [[kit glavač]], ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je [[sinji kit]], ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki je kdajkoli živela na [[Zemlja|Zemlji]].

 

 

Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so [[velika pliskavka|velike pliskavke]], poleg njih pa sta v severnem [[Jadran]]u pogostejša še [[progasti delfin|progasti]] in [[navadni delfin]]. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen [[kit glavač]].

 

V sredini februarja 2009 so v [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]] opazili enajstmetrskega [[Kit grbavec|kita grbavca]]. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.<ref>(24.2.2009). [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=193911 »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.</ref>

 

 

 

{{Wikislovar|kit|Kit}}

{{Wikispecies|Cetacea|Kiti}}