Fosfor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'YOLOLOLOLOLOLOLOLLOLLOOOLOLOOOOLOote SI]] in standardni pogoji.</font> |} ''
Oznaka: ponavljanje znakov
m vrnitev sprememb uporabnika 95.87.146.181 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Syum90
Vrstica 1:
<!-- Here is a table of data; skip past it to edit the text. -->
YOLOLOLOLOLOLOLOLLOLLOOOLOLOOOOLOote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left: 0,5em"
| colspan="2" cellspacing="0" cellpadding="2" |
{| align="center" border="0"
| colspan="2" align="center" | [[silicij]] – '''fosfor''' – [[žveplo]]
|-
| rowspan="3" valign="center" | [[dušik|N]]<br />'''P'''<br />[[arzen|As]]&nbsp;&nbsp;<br />&nbsp;<br />&nbsp;
|-
| align="center" | [[Slika:P-TableImage.png]]<br /><div align="right"><small>[[periodni sistem elementov|Celotna tabela]]</small></div>
|}
|-
'
! colspan="2" align=center bgcolor="#a0ffa0" | '''Splošno'''
|-
| [[Abecedni seznam elementov|Ime]], [[Kemijski simbol|simbol]], [[vrstno število]]
| fosfor, P, 15
|-
| [[Kemijska vrsta]]
| [[nekovina]]
|-
| [[skupina periodnega sistema|Skupina]], [[perioda periodnega sistema|perioda]], [[blok periodnega sistema|blok]]
| [[Dušikova skupina|15 (VA)]], [[element tretje periode|3]] , [[blok p|p]]
|-
| [[Gostota]], [[Mohsova trdotna lestvica|trdota]]
| beli: 1830&nbsp;kg/m<sup>3</sup><ref>Eintrag zu CAS-Nr. 12185-10-3 in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 5. April 2008 (JavaScript erforderlich)</ref><br />rdeči: 2000–2400&nbsp;kg/m<sup>3</sup><ref>Eintrag zu roter Phosphor in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 25. Januar 2010 (JavaScript erforderlich)</ref><br />črni: 2690&nbsp;kg/m<sup>3</sup><ref>Arnold F. Holleman, Nils Wiberg: Lehrbuch der Anorganischen Chemie. 102. Auflage, de Gruyter, Berlin 2007, ISBN 978-3-11-017770-1, str. 747.</ref>, -
|-
| [[barva|Videz]]
| align="center" | brezbarven/rdeč/srebrnkasto bel<br />[[Slika:P,15.jpg|125px|]]
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Lastnosti [[atom]]a'''
|-
| [[Relativna atomska masa]]
| 30,973761 a. e. m.
|-
| [[Atomski polmer]] (izračunan)
| [[1 E-10 m|100 pm]] (98 [[pikometer|pm]])
|-
| [[Kovalentni polmer]]
| 106 pm
|-
| [[van der Waalsov polmer]]
| 180 pm
|-
| [[Elektronska konfiguracija]]
| <nowiki>[</nowiki>[[neon|Ne]]<nowiki>]</nowiki>3[[s-orbitala|s]]<sup>2</sup> 3p<sup>3</sup>
|-
| [[elektron|e<sup>-</sup>]] na [[energijski nivo]]
| 2, 8, 5
|-
| [[oksidacijsko stanje|Oksidacijska stanja]] ([[oksid]])
| ±3, 4, 5 (rahlo [[kislina|kisel]])
|-
| [[Kristalna struktura]]
| ortorombska (črni)
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Fizikalne lastnosti'''
|-
| [[Agregatno stanje]]
| trdno
|-
| [[Tališče]]
| 317,3 [[Kelvin|K]] (111,6 °[[Fahrenheit|F]])
|-
| [[Vrelišče]]
| 550 K (531&nbsp;°F)
|-
| [[Molski volumen]]
| 17,02 [[znanstvena notacija|×]]10<sup>−6</sup> [[kubični meter na mol|m<sup>3</sup>/mol]]
|-
| [[Izparilna toplota]]
| 12,129 [[kilojoule na mol|kJ/mol]]
|-
| [[Talilna toplota]]
| 0,657 kJ/mol
|-
| [[Parni tlak]]
| rdeči: 3900 Pa<br />beli: 3300 Pa pri 293 K
|-
| [[Hitrost zvoka]]
| ni podatka
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Razne lastnosti'''
|-
| [[Elektronegativnost]]
| 2,19 ([[Paulingova lestvica]])
|-
| [[Specifična toplota]]
| 769 [[joule na kilogram-kelvin|J/(kg · K)]]
|-
| [[Električna prevodnost]]
| 1,0 10<sup>−9</sup>/(m·[[ohm]])
|-
| [[Toplotna prevodnost]]
| 0,235 [[vat na meter-kelvin|W/(m·K)]]
|-
| 1. [[ionizacijski potencial]]
| 1011,8 kJ/mol
|-
| 2. ionizacijski potencial
| 1907 kJ/mol
|-
| 3. ionizacijski potencial
| 2914,1 kJ/mol
|-
| 4. ionizacijski potencial
| 4963,6 kJ/mol
|-
| 5. ionizacijski potencial
| 6273,9 kJ/mol
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | '''Najstabilnejši izotopi'''
|-
| colspan="2" |
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100 %"
! [[Izotop|izo]]
! [[pogostost izotopa|NA]]
! colspan="4" width="100 %" | Najdaljši [[razpolovna doba|t<sub>½</sub>]] je 25,34 [[dan|d]] (P-32)
|-
| <sup>31</sup>P
| '''100 %'''
| colspan="4" | P je [[stabilni izotop|stabilen]] z 16 [[nevtron]]i
|}
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#a0ffa0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}
'''Fósfor''' ([[latinščina|latinsko]] ''phosphorus'') je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''P''' in [[atomsko število]] [[15 (število)|15]]. To [[valenca|multivalentno]] [[nekovina|nekovino]] v [[dušikova skupina|dušikovi skupini]] je moč pogosto najti v neorganskih fosfatnih skalah in v vseh živih [[celica]]h, a jo nikjer v naravi ne najdemo samorodno. Fosfor je izjemno reaktiven, ob spajanju s [[kisik]]om oddaja bled lesk (odtod njegovo ime, ki v [[latinščina|latinščini]] pomeni ''jutranja zvezda'', iz [[grščina|grških]] besed za ''svetlobo'' in ''prinašanje''), pojavlja se v mnogih oblikah in je nujno potreben element za [[življenje]] [[organizem|organizmov]]. Najpomembnejša [[človek|človeška]] raba fosforja je v izdelavi [[gnojilo|gnojil]], na široko pa se tudi uporablja za izdelavo [[eksploziv]]ov, [[vžigalica|vžigalic]], [[ognjemet]]ov, [[pesticid]]ov, [[zobna pasta|zobne paste]] in [[detergent]]ov. Odkril ga je nemški [[alkimist]] [[Hening Brand]] leta [[1669]] pri močnem segrevanju uparjene [[sečnina|sečnine]].
 
== Pomembne lastnosti ==
 
[[Beli fosfor]] tvori voskasto belo trdnino, ki ima značilen zoprn vonj, a ko je čist, je brezbarven in prozoren. Ta nekovina ni [[topnost|topna]] v [[voda|vodi]], je pa topna v [[ogljikov disulfid|ogljikovem disulfidu]]. Čisti beli fosfor se na [[zrak]]u spontano vžge in zgori v [[fosforjev pentaoksid]].
 
=== Oblike ===
 
Fosfor obstaja v najmanj štirih [[alotropnost|alotropnih]] oblikah: v beli (ali rumeni), rdeči, in črni (ali vijolični). Najpogostejša sta rdeči in beli fosfor; oba sta [[tetraeder]]ski skupini štirih [[atom]]ov. Beli fosfor gori na zraku in se ob izpostavljanju toploti ali svetlobi lahko pretvori v rdeči fosfor. Obstaja v dveh različicah, alfa in beta, ki se razločita ob prehodni temperaturi −3.8&nbsp;[[Celzij|°C]]. Rdeči fosfor je relativno stabilen in [[sublimacija|sublimira]] pri [[plinski tlak|plinskem tlaku]] ene atmosfere pri 170&nbsp;°C, a gori ob udarcu ali gretju zaradi trenja. Obstaja črni fosforjev alotrop, ki ima podobno strukturo kot [[grafit]] - [[atom]]i so urejeni v [[heksagon]]alnih ravninah - in [[električna prevodnost|prevaja elektriko]].
 
== Uporaba ==
 
Koncentrirane [[fosforna kislina|fosforne kisline]], ki lahko vsebujejo od 70 % do 75 % P<sub>2</sub>[[kisik|O]]<sub>5</sub>, so v obliki [[gnojilo|gnojil]] zelo pomembne za [[poljedelstvo]] in živinorejo. V drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] je globalno povpraševanje za gnojili vodilo v veliko povečanje izdelave [[fosfat]]ov. Druge rabe:
* Fosfate uporabljajo pri izdelavi določenih [[steklo|stekel]], ki se uporabljajo za [[karbidna svetilka|karbidne svetilke]].
* Kostni pepel, [[kalcijev fosfat]], se uporablja za izdelavo [[porcelan]]a in za pridobivanje mono-kalcijevega fosfata, ki ga uporabljajo v [[pecilni prašek|pecilnem prašku]].
* Ta element je tudi pomembna sestavina pri izdelavi [[jeklo|jekla]], pri izdelavi fosforjevega [[bron]]a, in v mnogih drugih podobnih izdelkih.
* [[Trinatrijev fosfat]] se obče uporablja v čistilnih sredstvih za [[mehčalec vode|mehčanje vode]] in za preprečevanje [[korozija|korozije]] vodovodne napeljave ali grelcev za vodo.
* Beli fosfor se uporablja v [[vojaštvo|vojaške]] namene za [[zažigalna bomba|zažigalne bombe]], generatorje dima, dimne bombe in sledilne [[naboj (orožje)|naboje]].
* Različna raba; uporablja se pri izdelavi [[vžigalica|vžigalic]], v [[pirotehnika|pirotehniki]], v [[pesticid]]ih, [[zobna pasta|zobni pasti]], [[čistilo|čistilih]] itd.
 
== Sklici ==
{{opombe|2}}
 
{{Wikislovar|fosfor|Fosfor}}
 
{{kemični elementi}}
 
{{Element-stub}}
 
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:1669 v znanosti]]
[[Kategorija:Fosfor|*]]