Okrasni pridevek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
rvv |
||
Vrstica 1:
'''Ukrasni pridevek''' ('''epiteton''', ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano') je [[stilno-retorična figura|stilno-retorična figura]]. Gre za [[beseda|besedo]] ali [[besedna zveza|besedno zvezo]], ki se pojavlja ob [[samostalnik|samostalniku]] in slikovito prikaže lastnost kakega [[Predmet (slovnica)|predmeta]] in pomeni izražanje s prenesenim (nepričakovanim) pomenom.
==Splošno==
Vrstica 32:
Ob teh dveh skupinah obstaja še skupina '''ponazoritvenih epitetonov''' ([[Jožica Čeh|J. Čeh]], 2005), ki imajo močno resnično ali navidezno označevalno vlogo in ob predmetu razvijajo svet čustev, ki naj jih ta izzove: čutno zaznavni pridevki, ki izražajo intenzivnost impresionističnega čutnega zaznavanja in pomenske odtenke (''pisana loka'', ''blesteča perut'') - barvni, svetlobni, zvočni pridevki). Vse tri vrste pridevkov (stalni, individualizirajoči in ponazoritveni pridevki) se povezujejo v pridevniško metaforo. Stalni pridevki se uvrščajo med tradicionalne metafore. Metaforičnost je najmanjša pri ponazoritvenem in največja pri individualizirajočem pridevku.
Župančičeva poezija je polna ponazoritvenih epitetonov. Vsebuje pridevke barve (''snežnobele grudi'', ''bele račke'', ''girlande bele'', ''bele čipke'', ''bel sijaj'', ''bele roke'', ''srebrnoprašne tančice'', ''srebrni prsti'', ''srebrna čaša'', ''srebrne kaplje'', ''črno oko'', ''črni vrtinci'', ''črna pokrajina'', ''črni oblak'', ''črna strast'', ''črne veje''), svetlobne pridevke, s katerimi je posegal po vesoljski, pokrajinski, umetni svetlobi in bleščečih predmetih (''biserni žarki'', ''temne pokrajine'', ''temne rože'', ''svetla noč'', ''mračna kupola'', ''brezzvezdnata noč'', ''temotne pokrajine'', ''mračna noč'', ''polnočni mrak'', ''polnočne želje'', ''sončna glorija'', ''svetlo drevo'', ''svetle veje'', ''tisočoka noč'', ''ugaslo sonce'', ''večerni čas'', ''večerne ure''), zvočni pridevki (''tiha noč'', ''tihi gaji'', ''plakajoč vrisk'', ''pojoča raketa'', ''tihi kelih'', ''hrumeče brzice'', ''šumeči slapovi'', ''bučeči valovi'', ''vreščeča harmonika'', ''nem obup''), pridevki okusa (''sladke nade'', ''sladke skrivnosti'', ''sladak vonj'', ''grenak vonj''), sinestezijski pridevki - so manj opazni in se uvrščajo med leksikalizirane svetlobno-zvočne (''črni hrup'', ''mrzel zrak'', ''smeh grenak'', ''bisernobel smehfanfare svetlozvočne'', ''duhteče fraze''), verske pridevke (''deviške brzice'', ''čiste neveste'', ''nunska srca'', ''nebeški sončni žarek'', ''nebeške zvezde'', ''sveti hipi'', ''večne sanje''), personifikacijske pridevke (''trudne duše'', ''duše trpeče'', ''duše potrte'', ''vriskajoče duše'', ''trudne daljave'', ''bolne rože'', ''ljubezen moja mlada'', ''vest pijana'', ''srce otožno'', ''blodna duša'', ''mrtvi vek'', ''smrtni sen'', ''mrtvo sonce'', ''godalo prihuljeno''). V Župančičevi poeziji je izbiro njegovih pridevkov nemalokrat narekovala potreba po bogati zvočni orkestraciji verza (''roža mogota'',
==Viri==
Vrstica 47 ⟶ 45:
* http://en.wikipedia.org/wiki/Epithet
* http://hr.wikipedia.org/wiki/Epitet
==Glej tudi==
| |||