Žito: Razlika med redakcijama

V prehrani največ uporabljajo [[pšenica|pšenico]] ([[rod (biologija)|rod]] ''Triticum''), [[riž]] (rod ''Orysa''), [[rž]] (rod ''Secale''), [[ječmen]] (rod ''Hordeum''), [[koruza]] (''Zea mays'') in [[oves]] (''Avena sativa'').

 

* '''Prava žita''' (tudi '''strnena''' ali '''bela žita'''<ref>Todorić, Gračan, 1982: 9.</ref>) vzkalijo že pri temperaturi nad 0°C, potrebujejo razmeroma visoko vlažnost, normalna klica ima vsaj dve prakoreninici, navadno več kot tri, bilna kolenca so izrazita in jih navadno ni več kot šest, bil vsebuje malo [[sladkor]]jev, za [[zrno]] pa sta značilni brazda in bradica.<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref> Bil je votla. Za kaljenje potrebuje več vode kot prosasta žita, odrasle rastline pa zaradi nižjega [[transpiratorni koeficient|transpiratornega koeficienta]] laže prenašajo sušo. Prava žita veljajo za žita zmerno toplega pasu.<ref>Todorić, Gračan, 1982: 9-10.</ref>

* '''Neprava žita''' (tudi '''prosasta žita''', tako poimenovana zaradi značilnega lata, podobnega prosenemu) vzkalijo pri višji temperaturi, navadno ok. 8°C, imajo le eno prakoreninico, bilna kolenca so neizrazita, a jih je več kot šest, bil vsebuje veliko sladkorjev, zrnje pa nima brazde in bradice.<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref> Bil je zapolnjena s [[parenhim]]skim tkivom, za kalitev potrebujejo razmeroma malo vode, za nadaljnjo rast pa več. Prosasto žito velja za žito toplega pasu.

* '''Krušna žita''' so tista, ki jih največ [[mletje|meljejo]] v [[moka|moko]], iz katere lahko zamesimo [[testo]] za [[kruh]] (pšenica, rž); nekdaj je bila pogosta mešanica pšenične in ržene moke ([[soržica]]).

* '''Nekrušna''' ali '''kašnata žita''' so tista, ki jih ne meljejo, ampak le luščijo v [[kaša|kaše]]. Iz njihove moke težko zamesimo testo, mešati jo moramo s krušno moko. Ker se nekrušna žita pogosto uporabljajo za krmo, se imenujejo tudi '''krmna'''.<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref>

 

==Opis==