Oman: Razlika med redakcijama

'''Sultanat Oman''' je [[morje|obmorska]] [[država]] v jugozahodni [[Azija|Aziji]], na jugovzhodni obali [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]]. Oman na severozahodu meji na [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], na zahodu na [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]], ter na jugozahodu na [[Jemen]]. Na jugu in vzhodu ima dolgo [[obala|obalo]] ob [[Arabsko morje|Arabskem morju]], na severovzhodu pa ob [[Omanski zaliv|Omanskem zalivu]].

Gorovje Hadžar z najvišjim vrhom [[DžebalDžabal Akhdar]] deli deželo na dve območji: notranje, to je Oman, in obmorsko z glavnim mestom Muškat. Leta 1913 se je oblast razdelila. V notranjem delu so vladali ibadski imami, v obmorskem pa sultan. S [[pogodba iz Siba|pogodbo iz Siba]] iz leta 1920, sklenjeno med muškatskim sultanom in omanskim [[imamat]]om, je bila Omanu priznana avtonomija, glavno mesto je bila [[Nizva]], medtem ko je bil Muškat še vedno britanski protektorat in muškatski sultan odgovoren za zunanje zadeve Omana.

Večino osrednjega dela Omana pokriva puščava z gorovjem na severu ([[Hadžar]]) in obalo na jugovzhodu, kjer so tudi največja mesta: glavno mesto Muškat, Sohar in Sur na severu ter Salalah na jugu. Podnebje je vroče in suho v notranjosti ter vlažno ob obali. V davnini je bilo tu morje, kar dokazujejo številni fosili školjk v puščavi, daleč proč od sedanje obale.

Polotok Musandam, omanska eksklava, ima strateško lego v Hormuški ožini. Je ločena od ozemlja Omana, saj leži severno od Združenih arabskih emiratov. Je slikovito območje, zelo privlačno za turiste. Majhna mesteca na jugu polotoka, imenovana [[Diba]] ali [[Daba]], so vrata na polotok Musandam po kopnem, ribiške vasi pa po morju. Meri 1800 km2 in ima 31.425 prebivalcev.

Oman ima še eno eksklavo v notranjosti Združenih arabskih emiratov, to je Madha, ki leži med polotokom Musandam in Omanom. Meri približno 75 km2. Meja je bila določena leta 1969. V Madhi je tudi manjša enklava Združenih arabskih emiratov [[Nahva]] s približno 40 hišami blizu mesta Nova Madha. V osrednji puščavi je veliko meteoritov, ki jih raziskujejo.

Tako kot ves Perzijski zaliv ima tudi Oman zelo vroče podnebje in malo dežja. Dežuje v glavnem januarja. Letna povprečna količina padavin je 100 milimetrov. Gorovje Dhofar ima [[tropsko podnebje]], največ padavin je od konca junija do konca septembra zaradi [[monsun|monsunskih]] vetrov z [[Indijski ocean|Indijskega oceana]], ko sta pogosti tudi velika vlažnost in megla. Na najvišjih vrhovih, kot je Džabal Akhdar, je povprečna letna količina padavin 400 milimetrov. Kadar so nizke temperature, hribe pobeli sneg, a ne vsako leto. Nekatera obalna območja, posebno blizu otoka Masirah, so včasih vse leto brez padavin. Temperature dosežejo od maja do septembra tudi 50 stopinj Celzija.

Puščavsko grmičevje in trava, ki sta pogosta na jugu Arabskega polotoka, rasteta tudi v Omanu, toda rastlinstva je zelo malo v notranjosti, kjer je kamnita puščava. Poleti po močnem monsunskem deževju rastlinstvo bujno raste v Dhofarju in hribih; na obalnih ravninskih predelih [[kokosova palma|kokosove palme]] obilno obrodijo, [[kadilo]] iz dišeče smole pridobivajo v Dhofarju, rastejo tudi [[oleander|oleandri]] in različne vrste [[akacija|akacije]]. Hadžarsko gorovje je ekološko območje in je najvišje gorovje na vzhodu Arabskega polotoka z divjimi živalmi. Tu živijo [[arabski tahr]], podoben ovnu oziroma kozi, [[leopard|leopardi]], [[hijene]], lisice, [[volk|volkovi]], zajci, antilope in [[kozorog|kozorogi]], od ptic pa [[jastreb|jastrebi]], [[orli]], [[štorklje]], [[droplje]], arabske jerebice, sokoli, čebelarji, medosesi. Leta 2001 je živelo v Omanu devet ogroženih vrst sesalcev, pet ogroženih vrst ptic in19in 19 ogroženih vrst rastlin. S predpisi so zaščitili ogrožene vrste, in sicer leoparda, antilopo, gazelo, tahr, želvo.

*[[Dakhilija|Dakhilija]],

*[[Zahira]],

*[[Severna Batina]],

*[[Južna Batina]],

*[[Buraimi]],

*[[Vusta]],

*[[Severna Aš Šarkija]],

*[[Južna Aš Šarkija]],

*[[Dhofar]],

V Omanu živi veliko etničnih skupin, kot so Arabci, [[Baluči]], Južnoazijci ([[Indijci]], [[Pakistanci]], [[Singalci]], [[Bengalci]]), ter afriške etnične skupine.

Omanci so muslimani, tri četrtine je [[Ibadi|ibaditov]], ki se razlikujejo od sunitov in šiitov. Tudi sultan je član skupnosti ibaditov. So potomci [[karidžiti|karidžitov]], ki so bili sprva privrženci Alije[[Ali|Alija]], [[Mohamedovega zeta|Mohamedov zet]], nato pa ga niso priznavali. To je bilo krivoversko gibanje, ki je nasprotovalo pravovernemu islamu.

Tuji delavci v Omanu so nemuslimani, [[hindujci]], [[džainisti]], [[budisti]], pripadniki [[zoroastrstvo|zoroastrstva]], [[sikhi]], [[bahajci]] in [[kristjani]]. Krščanske skupnosti so v glavnih mestnih predelih v Muškatu, Soharju in Salalahu, in sicer rimskokatoliške, pravoslavne in protestantske. Več kot 50 različnih krščanskih skupin je v Muškatu, ki jo sestavljajo priseljenski delavci iz jugovzhodne Azije. Je tudi nekaj skupnosti hindujcev in kristjanov. V Muškatu sta dva hindujska templja. Eden je star več kot 100 let. Tudi sikhi imajo močno skupnost, nimajo pa še svojega večjega templja. Imajo nekaj manjših, ki jih vlada priznava.

Uradni jezik je arabski, ki spada med [[semitski jeziki|semitske jezike]]. Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.

[[Beludžijski]] jezik, [[urdu]] in druga indijska narečja govori veliko ljudi v Omanu. Nekateri jeziki so ogroženi in jih izpodriva arabščina, kot so [[kumzari]], ki ga govorijo še na polotoku Musandam, [[bathari]], [[hasusi]], [[hobi]], [[džibali]] ali [[sehri]] in [[mehri]]. Veliko Omancev zna angleško, saj se je učijo v šoli. Beludžijski jezik je jezik [[Beludžistan|Beludžistancev]] iz zahodnega Pakistana, vzhodnega Irana in južnega Afganistana, govorijo ga tudi potomci [[sindhi|sindhijskih|]] pomorcev. Urdu govorijo priseljenci iz Pakistana, svahili, bantujski jezik, v pokrajini, zgodovinsko povezani z [[Zanzibar|Zanzibarjem]].

Imajo tradicijo v ladjedelništvu, saj je bilo pomorstvo za Oman izredno pomembno, če so hoteli imeti stike s civilizacijami starodavnega sveta. V Suru je bila ena najbolj znanih ladjedelnic in Sur je bil najpomembnejše mesto ob Indijskem oceanu. Znani so bili po izdelavi tradicionalnih arabskih jadrnic. Sur naj bi bil tudi dom legendarnega pomorščaka [[Sinbad|Sinbada]].

Glasba je zelo drugačna kot drugje. Znanih je več kot 130 različnih oblik tradicionalnih pesmi in plesov. Leta 1984 je bil ustanovljen Omanski center tradicionalne glasbe, ki skrbi, da bi se ohranila. Leta 1985 je sultan Kabus osnoval Kraljevski omanski simfonični orkester, saj je velik ljubitelj klasične glasbe. Namesto da bi najel tuje glasbenike, je ustanovil Kraljevski omanski simfonični orkester.

Omanska kuhinja je raznovrstna, saj je nanjo vplivalo veliko kultur. Glavni obrok imajo opoldne, zvečer pa lahkotnejši obrok. Jejo riž, perutnino, ribe, jagnjetino, ovčetino. Njihov kruh je tanek, okrogel, izvirno pečen na ognju iz palmovega listja. Jejo ga pri vsakem obroku, pri zajtrku z medom. [[Halva]] je zelo priljubljena sladica. Je različnih okusov, najbolj priljubljena je črna halva in žafranova. Postrežejo jo skupaj s kavo in je znak gostoljubja.

=== Izobraževanje ===

=== Zdravje ===